El Premio Nobel de Literatura 2010 a Vargas Llosa

Mario Vargas Llosa prejel Nobelovo nagrado!

V Stockholmu so podelili letošnje Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in književnost. Slednjo je prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa.

Ponosni na svojega rojaka.

Stockholm - Nobelove nagrade, ki jih je v navzočnosti kraljice Silvie podelil švedski kralj Carl XVI., letos prejme skupno devet nagrajencev. Nobelovo Nagrado za književnost je prejel 74-letni v Peruju rojeni pisatelj Mario Vargas Llosa za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika", je v utemeljitvi zapisala švedska akademija.

Perujski pisatelj, ki ima tudi špansko državljanstvo, je dan pred podelitvijo obiskal knjižnico v večetičnemu predmestju Stockholma. Že tradicionalno vsakoletni literarni nagarjenec obišče večetično skupnost.

Mario Vargas Llosa med t.i. Nobelovim predavanjem na švedski akademiji.

Mario Vargas Llosa je Nobelovo nagrado prejel iz rok švedskega kralja Carla XVI.

Slovesnosti v mestni hiši v Stockholmu se je udeležilo 1300 gostov, med njimi številni diplomati, akademiki in politiki, pa tudi člani kraljeve družine.

Vargas Llosa je že šesti latinskoameriški pisatelj, ki je prejel to prestižno nagrado. Lani jo je prejela v Romuniji rojena in v Berlinu živeča pisateljica Herta Müller.

Sicer pa so podelili tudi Nobelovo nagrado za medicino, ki jo letos prejme Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve, a se zaradi bolezni svečanosti ni mogel udeležiti. Nagrado v višini 1,1 milijona evrov je v njegovem imenu sprejela soproga in sodelavka Ruth Fowler Edwards, še poroča STA. Odbor za podelitev Nobelove nagrade za medicino je v obrazložitvi zapisal, da je Edwards s svojim delom milijonom neplodnih parov pomagal do spočetja otroka.

Nobelovo nagrado za fiziko sta si razdelila v Rusiji rojena znanstvenika Andre Geim in Konstantin Novoselov z britanske univerze v Manchestru za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena.

Nagrado za kemijo so podelili Američanu Richardu Hecku ter Japoncema Iičiju Negišiju in Akiri Suzukiju, in sicer za razvoj kemične metode, ki je znanstvenikom omogočila izdelavo zdravil in izboljšave elektronike.

Nobelovo nagrado za ekonomijo so prav tako podelili trem znanstvenikom. Prejeli so jo Američana Peter Diamond in Dale Mortensen ter Christopher Pissarides, ki ima britansko in ciprsko državljanstvo, za razvoj teorij, ki pomagajo pojasniti, kako lahko ekonomske politike vplivajo na brezposelnost.

Slovesnosti v mestni hiši v Stockholmu se je udeležilo 1300 gostov, med njimi številni diplomati, akademiki in politiki, pa tudi člani kraljeve družine.
V Oslu so pred tem podelili Nobelovo nagrado za mir, ki jo letos prejme kitajski oporečnik Liu Xiaobo. Liu se podelitve ni udeležil, saj na Kitajskem prestaja enajstletno zaporno kazen. Prav tako se slovesnosti ni mogla udeležiti njegova soproga Liu Xia, ki je, odkar so objavili letošnjega dobitnika nagrade za mir, v hišnem priporu.

El sueño del celta

Mario Vargas Llosa z novim romanom, med založniki pa prava tekma.

Nov roman Nobelovega nagrajenca Maria Vargasa Llose El sueno del celta (Keltski sen) popisuje življenje Casementa, za katerega velja, da je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Foto: EPA

Nov roman Maria Vargasa Llose y naslovom El sueno del celta (Keltski sen) je v nemškem prevodu izšel pri založbi Rowohlt, pisatelj pa je tako po več kot 30 letih izdajanja pri nemški založbi Suhrkamp to zapustil. A perujski književnik ni edini, ki je presedlal drugam, saj so založbo Suhrkamp zapustili še drugi priznani pisci, kot na primer Kehlmann, Walser in Ruiz Zafon.

Založba Suhrkamp, sicer tudi zaslužna za uveljavljanje španske in latinskoameriške književnosti v Nemčiji, je v dolgoletnem sodelovanju z Mariom Vargasom Lloso izdala 26 njegovih naslovov. A književnik se je vseeno odločil, da izda nov roman pri konkurenci. Po besedah predstavnice Suhrkampa Tanje Postpischil je menjava rezultat dobre ponudbe tekmecev, barantanje za perujskega pisatelja pa je trajalo vse do zadnjega trenutka.

Za založbo Suhrkamp so bile knjige latinskoameriških pisateljev vedno donosne, tudi po zaslugi Michija Strausfelda, ki je kot 'literarni skavt' dolga leta skrbel za pisatelje. Pred dvema letoma je presedlal k S. Fischerju, s seboj pa potegnil pisatelja Carlosa Ruiza Zafona in njegovo uspešnico Igra angelov. S. Fischer se za Vargasa Lloso ni potegoval.

Tekma za vrhunske naslove
Najnovejše menjave založnikov so tudi odraz izostrenega tekmovanja med založniškimi hišami. Založbe vse bolj iščejo vrhunske naslove, ki jih potem z vsemi razpoložljivimi močmi oglašujejo na trgu, pripravljene pa so odšteti ogromne vsote za odkup avtorskih pravic.
Keltski sen stoji od 3. novembra na knjižnih policah španskega govornega območja z začetno naklado pol milijona izvodov. Gre za zgodbo o življenju Casementa, ki je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Naslov knjige je pravzaprav naslov ene izmed Casementovih pesmi.

Maria Vargasa Lloso cenijo tudi slovenski bralci, ki lahko v slovenščini prebirajo romane Pogovor v katedrali, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec in druge. Lani je v slovenskem jeziku izšel še njegov roman Vragolije porednega dekleta. Foto: EPA

Izraz menjave založniške smeri?
Med nemškimi založniki kroži cela vrsta govoric o tem, da je izguba Vargasa Llose pravi polom za Suhrkamp, hkrati pa izraža menjavo založniških smeri. Zamenjave založbe naj bi se zgodila še pred razglasitvijo Llose za dobitnika Nobelove nagrade. Krivo naj bi bilo tudi pomanjkanje pozonosti, saj je založba na Frankfurtskem knjižnem sejmu večjo naklonjenost izrazila izraelskemu pisatelju Amosu Ozu.

Založba Suhrkamp je v več kot 30-letnem sodelovanju izdala 26 naslovov Maria Vargasa Llose, z novim romanom Keltski sen pa je pisatelj presedlal h konkurenci. Foto: EPA

Odhod pisateljev naj bi po mnenju nekaterih kazal, da latinskoameriška literatura pri Suhrkampu nima več tako visokega mesta, kot ga je imela v časih patriarha Siegfrieda Unselda. "Postavlja se vprašanje, ali se je Suhrkampu sploh zdelo vredno za licenčno izdajo novega romana Vargasa Llose odšteti 150.000 ali 200.000 evrov - vsekakor pa je bila to finančna in založniška zmota," razmišlja eden izmed poznavalcev založništva.

Suhrkamp prav letos praznuje 60-letnico obstoja. Založba, pod okriljem katere so pisali avtorji, kot so Brecht, Hesse, Frisch, Jürgen Habermas, Theodor W. Adorno, je veljala na področju leposlovja in humanistike za intelektualno domovino Republike.

Yale confirmó devolución total de las piezas de Machu Picchu

Sto let od odkritja naselja Machu Picchu bo Peru svoje najdbe končno dobil nazaj.

V Peruju bodo zaznamovali stoletje, odkar je ameriški raziskovalec Hiram Bingham odkril Machu Picchu, številne predmete tega 'izgubljenega mesta' pa naj bi ZDA končno vrnile domov.

Približno 40.000 eksponatov, med katerim je posodje, nakit, pa tudi človeške kosti, hranijo že leta na Univerzi Yale, pravzaprav ne kaj dosti manj, odkar si je leta 1911 Bingham utrl pot skozi džunglo Andean. Arheološke najdbe so leta predmet burnih mednarodnih razprav o tem, kako in kje jih razstaviti. Ob bližajoči se obletnici pa so prebivalstvo Peruja razveselile besede predsednika Alana Garcie, da bodo, kot so se dogovorili z ameriško univerzo, prihodnje leto predmete začeli počasi vračati nazaj.

Na Univerzi Yale pravijo, da morajo še doreči določene podrobnosti, vendar so pozdravili najnovejše dogajanje v tej smeri. "Vedno je bila želja Yala, da se doseže dogovor, ki bo spoštoval perujsko bogato zgodovino in kulturno dediščino in prepoznal svetovni interes v nadaljnjem dostopu javnosti in šol do te dediščine," so sporočili z univerze.

Mesto naj bi zgradil inkovski vladar Pachacuti okoli leta 1440, poseljeno pa je bilo do leta 1532, ko so si Španci podjarmili Peru. Machu Picchu je bil pravzaprav podeželsko počitniško mesto za inkovsko plemstvo, podobno kot vile, v katerih so se poleti iz vrveža večnega mesta umaknili rimski cesarji. Foto: EPA

Na pomoč v Belo hišo
V Peruju so prepričani, da so bili predmeti kvečjemu posojeni ameriški univerzi, prvotni načrt, da bi jih pridobili, pa je propadel pred dvema letoma. Zgodba na Yalu je nekoliko drugačna, in sicer pravijo, da je Peru vedel, da bo ohranila tiste predmete, ki jih ni vrnila leta 1921. Primer je že nekaj časa na ameriškem sodišču, predsednik Garcia pa je na začetku meseca vendarle posredoval pri ameriškem kolegu Baracku Obami, da bi našli rešitev pred veliko obletnico v prihajajočem letu.

Perujska vlada je, kot so zapisali v izjavi o osnutku sporazuma, hvaležna za takšno odločitev in priznava Univerzi Yale vlogo v skrbi za predmete, ki bi se sicer izgubili v zasebne zbirke po vsem svetu in po vsej verjetnosti povsem izginili.

'Machu Picchu je potovanje v čistost duše, v večno zlitje z vesoljem, tam smo čutili svojo šibkost. Je eden največjih čudežev Južne Amerike. Preostanek metuljev v žarišču velikega kroga življenja. Še en čudež več,' je nekoč zapisal Pablo Neruda pod naslovom Višine Machu Picchuja. Foto: EPA

Izgubljeno mesto Inkov
Preden ga je znova našel Hiram Bingham, je bil Machu Picchu stoletja opuščen. Njegovi lastniki Inki so se nekoč ponašali z velikim in močnim imperijem, temelječim na vojaški moči in diplomacijah, a niso bili dovolj močni, da bi se jim uspelo upreti orožju in novim boleznim španskih osvajalcev, ki so tja prispeli leta 1532.

"Ti predmeti ne pripadajo nobeni vladi, nobeni instituciji, nobeni univerzi. Pripadajo ljudstvu Peruja. Zdaj bodo imeli Perujci in obiskovalci njihove države dostop do bogate zgodovine," je vesel ob Yalovi odločitvi, da vrne najdbe Peruju, pozdravil ameriški senator Chris Dodd, ki je sodeloval pri dogovarjanjih.

Machu Picchu sestavljajo trije večji predeli - Sveti predel, Ljudski predel in Predel svečenikov in plemstva. Foto: EPA

Incas, principales jefes de cirugía

Inki, južnoameriški staroselci, niso blesteli samo v astronomiji in gradbeništvu, ampak tudi v kirurgiji glave. Operacija lobanje je bila za inkovske kirurge povsem rutinirano dejanje.Da so Inki postopek trepanacije, kot se strokovno reče operativnemu odprtju lobanje, razvili do izredno visoke ravni, je predvsem posledica kulture njihovega bojevanja. V obdobju srednjega veka so se inkovski vojščaki bojevali s kiji in s fračami, s katerimi so streljali kamne. Boji z uporabo takšnega orožja so se pogosto končali s hudimi, a ne smrtnimi poškodbami glav, večinoma s pretresom možganov. Takšne poškodbe so kar klicale k razvoju kirurgije glave.

Veliko trupel s preluknjano lobanjo
Ameriška antropologa Valerie Andrushko in John Verano sta za najnovejšo izdajo ameriške strokovne publikacije American Journal of Physical Anthropology zapisala, da sta analizirala 411 trupel Inkov, izkopanih pred kratkim na območju mesta Cuzco, nekdanjega glavnega mesta inkovske države. "16 odstotkov vseh trupel je imelo preluknjano lobanjo," sta navedla. Tako visok delež ni bil zabeležen nikjer drugje na svetu. Trupla, ki so v lobanji imela eno ali več lukenj, naj bi v veliki večini pripadala moškim.

Poseg brez narkoze, ki se ni občutil
Adrushkova in Verano pravita, da so na območju Evrope trepanacijo izvajali že pred Inki, toda nikoli tako strokovno in uspešno kot južnoameriški staroselci. Z analizo kosti sta antropologa ugotovila, da je kar okoli 90 odstotkov bolnikov preživelo operacijo lobanje in zaživelo povsem normalno življenje. Stopnja okužb naj bi znašala manj kot pet odstotkov. Zdravniki so za dezinfekcijo rane uporabili denimo tanin ali kislino cimeta. Operacije so sicer izvajali brez narkoze, toda za bolnike to ni bilo tako boleče, kot se sliši. Bolniki s poškodovano glavo naj bi že tako trpeli za tako hudo bolečino, da naj sploh ne bi zaznali posega v lobanjo.
Vrtanje, žaganje ...
Inkovski kirurgi so poznali štiri vrste operativnih posegov v lobanjo. Luknjo v lobanjo so lahko izvrtali, izpraskali, izžagali ali izrezali. "Slednjega načina so se poslužili pri akutnih primerih, če pa so imeli na razpolago več časa, so luknjo počasi izpraskali," pripovedujeta ameriška strokovnjaka. Zanimivo je, da preučevalci inkovske kulture niso našli še nobenih orodij, s katerimi so Inki opravljali svoje posege.

Kirurgi pa z vrtanjem v lobanjo menda niso zdravili samo poškodovanih bojevnikov, ki so trpeli za pretresom možganov, ampak tudi druge bolnike, denimo tiste, ki so tožili nad glavobolom. Verano omenja primer trupla, ki je v lobanji imelo kar sedem lukenj: "Očitni so kirurgi iskali okuženo mesto v glavi."

"Raziskave inkovske kirurgije glave so komaj na začetku," pravita Andrushkova in Verano. Izpostavljata dejstvo, da Inki niso zapustili nobenih zapisov o svoji spretnosti, niti niso o tem nikjer poročali Španci, ki so ob koncu srednjega veka uničili njihovo civilizacijo.

Casa donde nació Mario Vargas Llosa fue declarada patrimonio cultural del Perú

Arequipa - Peru je v svojo kulturno dediščino vpisal rojstno hišo letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost, 74-letnega Maria Vargasa Llose v Arequipi, drugem največjem perujskem mestu, ki leži približno 1000 kilometrov od prestolnice Lime. Hišo nameravajo spremeniti v muzej in vanjo povabiti turiste. Hišo si predstavljam kot spremenjeno v kraj spomina, kamor bi lahko prihajali turisti in prispevali k blaginji mesta," je ob vpisu pisateljeve rojstne hiše v kulturno dediščino Peruja in obisku Arequipe dejal minister za kulturo Juan Ossio. V enonadstropnici, zgrajeni v tipičnem arhitekturnem slogu z začetka 20. stoletja, že več let nihče ne stanuje, a je dobro ohranjena, kar gre zahvala novim lastnikom, ki jo dobro vzdržujejo, kot jih je pohvalil Ossio. Poslopje na naslovu 101 Avenue Parra bodo spremenili v muzej ter v njem prikazali pisateljevo življenje in delo. Vargas Llosa, ki se je rodil leta 1936, je v hiši preživel le nekaj prvih let z materjo in njeno družino. Potem so nekaj časa živeli v Cochabambi v Boliviji, pri desetih letih pa se je preselil v Limo. Pred nekaj meseci je hišo kupilo neko zasebno podjetje, ki sploh ni vedelo, da je to pisateljeva rojstna hiša. Z muzejem, ki ga nameravajo odpreti proti koncu leta 2011, bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP upravljala pokrajinska kulturna uprava v Arequipi. Minister Ossio je ob tej priložnosti dejal, da se je med svojim obiskom Rusije navdušil nad rojstnima hišama Dostojevskega in Tolstoja, ki sta spremenjeni v "veliki turistični atrakciji". Tudi sam si želi, da bi kraje, kjer je živel Vargas Llosa, vpisali v kulturno dediščino Peruja oziroma, še bolje, da bi jih ustrezno ohranili.

Paraiso

Na letošnjem festivalu je prisotno veliko število filmov, ki se ukvarjajo z osebami na družbeni margini. Héctor Gálvez, ki ima za seboj sicer obsežno dokumentarno kilometrino, je za osrednjo temo svojega prvega celovečernega izdelka izbral vprašanje prihodnosti v revni in neperspektivni perujski regiji Ayacucho.

Gálvezov pristop je nekaj posebnega v vrsti filmskega prikazovanja revščine, ki ga bo letos občinstvo Liffa zelo dobro osvojilo. Pohvalno je, da njegov film Paradiž ni eksploatacija teme, ki svojo uspešnost meri izključno v enotah čustvene manipulacije, ponarejenega občutka empatije in razbremenitve krivde, ki je iz enake snovi kot cerkveni odpustek. Nasilja, kriminala in brezizhodnosti namreč ne obsoja. Režiserju je pri Paradižu mar za glavne junake njegovega filma, to je za pet najstniških prijateljev, ki živijo v perujskih slumih. V prvi vrsti je torej zavezan k izpeljavi njihovih zgodb in prikazu vzponov ter padcev v njihovih življenjih. Komentarji na širše družbeno dogajanje pa so številčno majhni in nevsiljivi.

Kljub temu kontekst ostaja pomemben za najstnike, ki so razpeti med ugajanjem idealom svojih staršev, predvsem mater, in osebno odgovornostjo za lastno prihodnost. Bodo vse življenje ostali privezani na bedo, ali bo vsak od njih našel ali pa iznašel način, kako pobegniti iz navidezno usojenega družbenega položaja? Tu se razpre še pomembna razsežnost medgeneracijskih razmerij in konfliktov. Starejša generacija je nosilka spomina na politično nasilje, hranilka revnih razmer. Vztraja, da otroci ostanejo v nevarnem predmestju in tu ustvarijo družino. Ne pustijo, da odidejo na študij na univerzo, če že, pa naj bo študij koristen in perspektiven (študiji, ki terjajo razmislek, so izključeni). Revščina ima učinek obsodbe, spomin, zgodovina in tradicija delujejo kot breme. A mladi šolarji si lahko privoščijo tudi egoizem te vrste, da si dovolijo dvakrat premisliti o svoji karieri, bodočem zakoncu, izobrazbi. V Paradižu gre za to, da se je včasih treba bremena preprosto otresti.

La Foquita Farfan

Dokler ne bo razrešil spora z materjo svojega sina, Jefferson Farfan ne bo smel zapustiti Peruja. Mati njegovega sina od njega zahteva 30 odstotkov dohodka - 50.000 evrov mesečno!

Jefferson Farfan se je vrnil v Peru, kjer se je pridružil svojim reprezentančnim soigralcem. Potem ko bo opravil z vsemi dolžnostmi v reprezentanci, se bo moral Farfan vrniti v Nemčijo, kjer igra za Schalke iz Gelsenkirchna. In to pravočasno, strogi trener Felix Magath namreč ne mara zamujanja. A bo Farfan morda vseeno zamudil. Ima namreč težave zasebne narave, in sicer se z materjo svojega sina Adriana nikakor ne uspe dogovoriti glede plačevanja preživnine. In ker se je doslej obveznostim spretno izogibal, se je soočil s perujskim pravosodnim sistemom. S pomočjo le-tega bo mati njegovega otroka skušala iztržiti preživnino. Le-ta pa ne bo majhna, Farfan namreč utegne ostati brez kar 30 odstotkov svojega mesečnega zaslužka, ki ni majhen. Farfan namreč mesečno zasluži okrog 150.000 evrov, kar pomeni, da bo na naslov preživnine vsak mesec moral plačati okrog 50.000 evrov. Če se bo seveda dogovoril, v nasprotnem primeru bo spor razrešilo sodišče, kar pa utegne njegovo bivanje v Peruju močno zavleči. In Magathu, ki se na začetku letošnje sezone sooča z velikimi težavami, to zagotovo ne bo všeč.

Nuevas licencias de casinos: Peru

Začetek novembra je bil za področje Igralniške tehnologije spodbuden: pridobili smo težko pričakovano licenco za preskušanje igralnih naprav (hardware in software) v Peruju.


Peru je prva latinskoameriška država, ki je zakonsko uredila tudi tehnični nadzor igralniških tehnologij. Tehnične zahteve za igralne naprave so predpisane v Pravilniku o prirejanju iger v igralnicah in igralnih avtomatih iz leta 2002, istega leta kot so bili prvič uveljavljeni tudi pravilniki o tehničnih zahtevah za igralne naprave in nadzornem informacijskem sistemu v Sloveniji. Septembra letos je izšel nov pravilnik z zelo podrobnimi zahtevami glede informacijskega sistema igralnih naprav, katerega zahteve morajo prireditelji v Peruju izpolniti do oktobra 2011, SIQ pa namerava biti med prvimi laboratoriji, ki bodo preverjanje sistemov nudili v Peruju.

V tem trenutku sta v Latinski Ameriki le dve državi z uveljavljeno tehniško regulativo: Peru in Panama. Ker je SIQ poleg njiju avgusta letos pridobil še zadnje licence v Španiji, izvajamo preverjanje igralniških tehnologij za ves špansko govoreči del sveta.

Hkrati izvajamo vse aktivnosti za pridobitev licenc v državah, v katerih pričakujemo uveljavitev tehnične zakonodaje v kratkem, na prvem mestu Čile in Mehika.

Policía salva de morir arrollada por un tráiler

Neprevidni policist je z motorjem zapeljal na cesto, ko mu je pot prekrižal tovornjak. Kljub navidez grozni nesreči jo je perujski policist dobro odnesel – le z zlomljeno ramo in nekaj manjšimi odrgninami.

vir: 24ur.com

Popravek: Ne gre za policista temveč za policistko Fénix.

El Premio Nobel de Literatura es para Mario Vargas Llosa

Nobelov nagrajenec za književnost je 74-letni perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, ki se je leta 1990 potegoval celo za mesto perujskega predsednika.Književni svet je bogatejši še za enega Nobelovega nagrajenca. Gre za največje književno priznanje na svetu, vredno milijon evrov. Mario Vargas Llosa nagrado prejme za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika," je v utemeljitvi zapisala Švedska akademija, ki je ime dobitnika objavila danes v Stockholmu.

Velik del opusa Vargasa Llose je nastal pod vplivom njegovega doživljanja perujske družbe in osebnih izkušenj kot Perujca. Sčasoma je razširil tematike in v delih obravnava tudi druge kraje sveta.

Vargas Llosa se je rodil v perujskem mestu Arequipa leta 1936. Književnost in pravo je študiral na univerzi v Limi. V literarni svet je vstopil leta 1959 z zbirko kratkih zgodb Los jefes, mednarodni uspeh pa je doživel s svojim prvim romanom Mesto in ščeneta. Leta 1990 je kandidiral za perujskega predsednika. Po neuspehu na volitvah je zapustil Peru in odpotoval v Evropo. Leta 1993 je dobil špansko državljanstvo. Živi v Španiji, večino časa pa posveča pisateljevanju.

Velja za enega največjih književnikov ne le Latinske Amerike, temveč tudi v svetovnem merilu. Nekateri literarni kritiki so prepričani, da ima Vargas Llosa večji mednarodni vpliv in krog bralcev kot kateri koli drugi pisatelj s tega območja. Med bolj znanimi njegovimi romani, ki so prevedeni v slovenščino, so Vragolije porednega dekleta, Pripovedovalec, Mesto in ščeneta, Zelena hiša, Hvalnica mačehi in Pogovor v Katedrali.

'Mislil sem, da gre za šalo'

Pisatelja je novica o nagradi dosegla v New Yorku, kjer poučuje na univerzi Princeton. Bil je zelo ganjen in vesel: "Prepričan sem, da je to priznanje latinskoameriški literaturi in španskemu jeziku, kar nas mora veseliti." Za španski dnevnik El Mundo je dejal, da "še vedno ne more verjeti" in da njegovo ime med možnimi kandidati "ni bilo več let niti omenjeno". V prvem hipu je pomislil, da gre za šalo katerega od prijateljev. Novico je po njegovih besedah pravzaprav "prestregla" soproga. Svetoval ji je, naj ne pove otrokom, dokler je ne bodo objavili mediji.

'Nagrado si povsem zasluži'

Predsednik žirije Peter Englund je ob razglasitvi letošnjega nobelovca za literaturo dejal: "Llosa je že dolgo eden od velikanov latinskoameriške književnosti."

Perujski založnik Pierre Emile Vandoorne je bil izredno vesel nagrade, ki jo prejme njegov rojak. "Veliko ljudi v Peruju že ni več verjelo, da jo bo sploh kdaj dobil," je povedal. "V Peruju so na splošno začeli verjeti, da Nobelove nagrade ne bo dobil že zaradi svojih političnih prepričanj, ki odboru za nagrade na Švedskem menda niso bila pogodu," je pojasnil.

Literarno Nobelovo nagrado bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu, na obletnico Nobelove smrti. Llosa je že izrazil željo, da se slovesnosti udeleži.

Tudi nemška literarna strokovnjakinja Michi Strausfeld, ki s perujskim pisateljem prijateljuje že 30 let, je navdušena. Kot je povedala, si Vargas Llosa nagrado "povsem zasluži". Upa, da bodo njegove knjige poslej našle še več bralcev.

Z izbiro je zadovoljen njegov avstrijski kolega Daniel Kehlmann, ki pravi, da je Vargas Llosa "eden največjih pisateljev našega časa", izbire pa da "boljše ni moglo biti".

Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejela Herta Müller. V 110 letih se je na 102 podelitvah nabralo 106 nobelovcev. Štirikrat sta si nagrado delila po dva pisatelja, nihče je ni dobil dvakrat. Marsikateri literati so dolga leta veljali za kandidate, a nagrade niso dobili.

Med kandidati je bil znova tudi slovenski legendarni pisatelj Boris Pahor.

Boris Pahor pravi, da je seveda lepo, da je bil znova kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo, a pravi, da je vedel, da je ne bo dobil. Njegova dela govorijo o trpljenju v taboriščih, kjer so med drugo svetovno vojno zapirali politične zapornike, medtem ko so bile do zdaj nagrajene knjige, ki pišejo o trpljenju Judov v koncentracijskih taboriščih. "Bi bilo prav, če bi podporo dobila tudi knjiga, ki piše o teh drugih taboriščih," pravi Pahor.

Najbolj vesel bi bil, če bi dobil nagrado za knjigo Nekropola, ki je tudi v svetu njegova najbolj znana knjiga. V njej je opisano trpljenje političnih zapornikov, ki so se uprli nacizmu in zato končali v taborišču Natzweiler-Struthof v Nemčiji. Univerza v Ljubljani ga je ravno zaradi te knjige lani predlagala za Nobelovo nagrado.

DO PERU: 101 Things to Experience

Ta e-knjiga je polna nesvetov in idej kaj videti, storiti in poiskusiti v Peruju. Prav tako zanimive in koristne so povazave do raznih spletnih strani, video posnetkov ter člankov, vse to z preprosto navigacijo v PDF farmatu. ENJOY :)

Accidente de avioneta en el sur de Perú

V strmoglavljenju turističnega letala v Peruju je umrlo šest ljudi, med njimi trije britanski turisti in dva Perujčana.

Andrew Brown in Gail Callow iz Velike Britanije sta žrtvi strmoglavljenja letala v Peruju, poroča britanski Sky News. Tretja žrtev je še neidentificiran Britanec, umrla pa sta še pilot in kopilot iz Peruja in še ena oseba, za kataro se po pisanju Sky News še ne ve, za koga gre.
Letalo je strmoglavilo južno od Lime, v soboto okoli 11. 15 po lokalnem času, in je bilo na poti do znamenitih črt ljudstva Nasca, ki je priljubljena turistična točka. Po podatkih lokalne policije je imelo letalo težave z motorjem in je strmoglavilo na polje, potem ko sta piloti in kopilot kmalu po vzletu z lokalnega letališča Maria Reiche poskušala zasilno pristati.

žurnal24

Dias de Santiago

Josué Méndeza je režiser še enega perujskega filma ki sem ga gledala in sicer Días de Santiago (Dnevi Santiagovi oz. Santiagovi dnevi). Ki je požel zelo dobre kritike tako v Peruju kot tudi v tujini.

Días de Santiago je urbani film. Predstavlja okrutnost življenja v mestu, njegovih ulic in kaotičnega prometa, ki ga spremlja. Glavni lik Santiago se vsakodnevno srečuje z spomini na vojno, ki se odvijajo v njegovi glavi in mu ne dajo miru. To se izraža v filmu, ko glavni igralec pripoveduje svojo zgodbo, njegove strahove, razmišljanje in pogled na svet, ki ga obdaja.
Vizualno je film razdeljen na dva dela, ki se med seboj prepletata, slika se prepleta z barvasto in črno-belo tehniko (zaradi česa je film še toliko bolj zanimiv in poseben).
Konec koncev film prikazuje zgodbo človeka, ki je v nenehnem iskanju miru, ravnovesja in harmonije v tem kaotičnem svetu.Zgodba:
Santiago Román je 23 letni nekdanji vojak, ki se je po letih bojev proti teroristom in prodajalcem drog boril za svojo državo Peru in tudi v vojni z Ekvadorjem ponovno vrnil v Limo. Santiago je del izgubljene generacije, ki je plačala krivdo za neodgovorne politične odločitve, ki so se takrat dogajale v Peruju.
Santigavo v Limi vidi sovražno, kaotično mesto v kateri se tudi izraža njegova družina. Odločen je izboljšati svoj položaj kot tudi položaj svoje družine in države.
Skuša se prilagoditi življenju v mestu a mu njegovi spomini ne pustijo biti v miru s samim seboj. Ima mentaliteto vojaka in je prepričan da lahko samo z bojem doseže kar hoče. Poskuša vzpostaviti svoj lasten občutek reda. A se družba in ljudje, ki ga obdajajo ne glede na to vrtijo v svojem ritmu in kar naenkrat v tem ritmu ni več prostora zanj. Santiago spozna, da stvari niso takšne kot jih sam želi videti.Meni je bil film zelo všeč, mi je najbolši med perujskimi filmi, ki sem jih do sedaj gledala, tako da ga priporočam, da si ga pogledate. Film si lahko pogledate tukaj.

Retro casa

Jose Orrego, arhitekt iz Peruja, je navdih za svojo hišo škatlaste oblike našel v arhitekturi iz 60. let prejšnjega stoletja. Hiša se nahaja na prelepi plaži Palabritas v perujski prestolnici Limi.Moderna hiša, pri kateri prevladuje kombinacija rdeče in bele barve, je pravi arhitekturni posladek za privržence in privrženke retro stila, ki bo istočasno ugodila tudi tistim, ki prisegajo na futurizem.

Gladke linije z zavoji, rdeče in belo, asociacija na jin in jang, odprtost in zračanost...Ob posrečeni barvni kombinaciji je hiša posebna tudi zaradi oblike, saj deluje, kot bi bila njena celotna vsebina uokvirjena in bi sestavljala zgodbo znotraj slike.

Tiste, ki niso preveč navdušeni nad modernimi oblikami hiš, bo morda prepričal (ali pa vsaj potolažil) bazen, ki daje celotni bivalni zgodbi dodatno svežino in stilistično vrednost, saj je njegova oblika in vmeščenost v prostor med zunanjostjo in notranjostjo posebna v mnogih pogledih.

Če pa še to ni dovolj, bo dvomljivce in dvomljivke gotovo očaral bar oziroma šank v kuhinji, ki kar čaka na pripravo nekaj slastnih pina colad ali kozarec svežega naravnega soka.

Številni kotički, namenjeni izključno užitku in udobju govorijo o tem, da je arhitekt to enkratno dvonivojsko gradnjo namenil življenju brez naporov.
Celotno oblikovanje je podrejeno povezanosti z zunanjim okoljem in dostopom do plaže, iz hiše odprtega tipa z zastekljenimi površinami pa je najlepši razgled iz spalnice na drugem nivoju, ki ponuja razgled naravnost na ocean.

Čeprav so stropi nizki, hiša ne varčuje s prostorom, v njej se nahajata dve spalnici, kuhinja, otroška soba, kar nekaj dnevnih prostorov in sob za goste.

Stanovalcem in obiskovalcem ob razgibanosti ambienta nikakor ne more biti dolgčas, za čudovit stik z okolico pa poskrbi tudi travnato dvorišče, ki hiši daje še večjo vrednost.

Dom in Vrt

Guerrero en riesgo de prisión

Nemški mediji so zapisali, da napadalcu nemškega HSV Paolu Guerreru grozi zapor. Perujski nogometaš je aprila zalučal steklenico vode v navijača Hannovra, ta pa je sprožil tožbo proti njemu.Nemška nogometna zveza je Paola Guerrera že kaznovala s petimi tekmami prepovedi nastopa za moštvo iz Hamburga, v naslednjih dveh tednih pa bo zaradi tega incidenta, ki se je zgodil po koncu tekme, moral sesti na zatožno klop. Če ga spoznajo za krivega, potem mu grozi zaporna kazen od šestih mesecev do desetih let.

"Ravnal sem narobe, svoje dejanje močno obžalujem. V tistem trenutku sem bil jezen in razočaran, reagiral sem skrajno neprimerno," se je posul s pepelom 26-letni Južnoameričan, ki je pred prihodom v Hamburg igral za Bayern iz Münchna. Za Peru je odigral 27 tekem, na njih pa je dosegel devet golov.

Več o Paolu Guerreru si lahko preberete tukaj.

Río Amazonas

Gladina reke Amazonke na severovzhodu Peruja je upadla na najnižjo raven v zadnjih štiridesetih letih. V državi se zaradi tega soočajo z veliko gospodarsko škodo.
Reka je namreč v Peruju ena izmed glavnih transportnih poti. Plutje po reki so tako morali že prepovedati šestim večjim ladjam, ki so zdaj zasidrane v pristanišču Iquitos.

Po podatkih oblasti je gladina reke Amazonke upadla na 106 metrov, kar je 50 centimetrov nižje kot zadnjega rekordnega leta 2005.Po podatkih perujskega meteorološkega zavoda razlog za tako nizko gladino reke tiči v zelo suhem vremenu, saj v Peruju ni deževalo že več dni.

Reka bo tako, če se bo takšno vreme še nadaljevalo, še upadala. Prihodnji mesec pa naj bi se stanje spet začelo izboljševati, saj se začne deževna sezona.

Amazonka je v omenjenem delu Peruja za samo gospodarstvo izjemnega pomena, saj na območju Iquitosa in drugih mest ni cestnih povezav. Tako ves tovorni promet poteka po Amazonki.

Hrano in druge nujne življenjske potrebščine tako prebivalcem dostavljajo s pomočjo manjših ladij, ki jim ne grozi, da bi nasedle. To pa zahteva svoj davek, saj se je zaradi tega pot podaljšala za dvakrat, cena prevoza pa je tudi dražja.
Amazonka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6,400 km druga najdaljša reka na svetu, najdaljša je Nil. Njeno porečje pokriva sedem milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja Brazilije. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih.
Del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih.
Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km.
V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 m in 45 m.
Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok. Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 m³ vode na sekundo ob visokem pa 120.000 do 150.000 m³ vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja). Največji desni pritoki Amazonke so Xingu, Tapajos, Madeira, Rio Purus, Juruma; levi pritoki pa so Rio Negro, Japura, Putumayo in Napo.

O tem, kako je Amazonka dobila svoje ime, poznamo dve teoriji. Po prvi naj bi bili prvi evropski prišleki ob potovanju po reki navzdol napadeni od Indijancev. Med njimi so opazili tudi ženske, ki so jih imeli za Amazonke - bojevnice iz grške mitologije, po katerih so poimenovali reko. Druga teorija pravi, da je bilo ime Amazonka izpeljano iz indijanske besede "Amacunu", ki pomeni bučanje vode.

Izvir: Mismi, Carhuasanta, Peru
Izliv: Atlantski ocean
Države porečja: Brazilija (62,4%), Peru (16,3%)
Bolivija (12,0%), Kolumbija (6,3%)
Ekvador (2,1%)
Dolžina: 6400 km
Nadmorska višina izvira: 5597 m
Povprečni pretok: 219.000 m³/s
Površina porečja: 6.915.000 km²

La Oroya

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih inštituta Blacksmith spada med deset najbolj onesnaženih mest na svetu.
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem, oziroma količina svinca v njihovi krvi presega dovoljeno raven.
Za neverjetno onesnaženje mesta je kriva ameriška družba Doe Run, ena izmed največjih svetovnih proizvajalk svinca. Podjetje naj bi po podatkih inštituta Blacksmith La Oroyo zastrupljalo od daljnega leta 1997.

Zastrupitve s svincem so še posebno škodljive za duševni razvoj otrok, saj težka kovina povzroča nepopravljivo škodo v centralnem živčnem sistemu, probleme v obnašanju, anemijo oz. slabokrvnost in duševne probleme. Obstajajo celo študije, ki razkrivajo, da so s svincem zastrupljeni že nerojeni otroci, saj se okužijo preko krvi matere. Drugače povedano, otroci so že pred rojstvom obsojeni na pekel, piše Global Post.

Rudnik hrani in zastruplja
Družba Doe Run je že pred več kot desetletjem postala del lokalne skupnosti, saj zaposluje okoli 3500 delavcev, mestna ekonomija pa je dobesedno zgrajena na svincu. Gre za neke vrste paradoks, saj družba mesto prehranjuje in zastruplja obenem. Podjetje Doe Run je metalurški kompleks od perujskih oblasti odkupilo leta 1997, medtem ko se svinec v mestu koplje vse od leta 1922.

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem.
Avgusta lani je medameriška komisija za človekove pravice razkrila izredno črn primer kršenja človekovih pravic, o čemer so takoj obvestili perujske oblasti, vendar pa se ti za pravice prebivalcev niso kaj dosti zmenili. Perujski zdravstveni sistem je v ruševinah, saj več kot polovica ljudi živi v katastrofalnih zdravstvenih razmerah.

Kilometre okoli rudnika in tovarne je izredno visoka koncentracija svinca, katerega so preiskovalci brez kakršnegakoli napora odkrili v sloju okoliških tal vse do globine desetih centimetrov.

Tudi v primeru, da se vzpostavi učinkovita kontrola nad onesnaževanjem mesta, je 12.000 otrok po navajanju strokovnjakov po vsej verjetnosti že utrpelo nepopravljivo zdravstveno škodo.

Mono más pequeño del mundo

Najmanjša opica na svetu

Opici pigmejec marmoset, ki je znana kot najmanjša opica na svetu, grozi izumrtje. Našli so jo med oblekami nekega Perujca in jo zaprli v center za rehabilitacijo.

La mancha de petróleo contaminado el Amazonas

V perujski džungli je v Amazonko iz tankerja izteklo skoraj 60.000 litrov nafte. Razlitje so sicer omejili, nekaj škode pa je vseeno že povzročene.

Tanker naftne družbe Pluspetrol iz Argentine je po delu Amazonke v perujski džungli prevažal okoli 800.000 litrov nafte, ko se je zgodila nesreča, zaradi katere je skozi odprtino začela iztekati njegova vsebina. Vzrok nesreče še ni znan.

Do zdaj je iz tankerja izteklo okoli 400 sodčkov nafte, kar je okoli 60.000 litrov. Pedro Sanchez, perujski minister za energetiko in rudarstvo, je sporočil, da ta količina sicer ni velika, a je kljub temu zahteval preiskavo o dogodku. "Razlilo se je od 370 do 400 sodčkov nafte, kar ni veliko. Pristaniški uslužbenci, ki so odgovorni za to območje, zdaj zadevo preiskujejo in se dogovarjajo o nadaljnjih ukrepih," je dejal.

Razlitje nadzorujejo in preprečujejo tudi uslužbenci omenjenega podjetja, lokalni viri pa pravijo, da je škoda že storjena. Voda je okužena, bregove bodo morali prečistiti. Razlitje predstavlja tveganje za zdravje domačinov, rastlinskega in živalskega življenja. Oljni madeži so vidni tudi vzdolž reke Maranon, plovne poti, ki teče skozi regijo Loreto v vzhodni džungli.

"Del razlitega olja smo počistili, dela pa še ne. Tega je naplavilo na rečne bregove, kjer pušča madeže. Torej bo vso zemljo treba prekopati in predelati v prvotno sestavo," je še dodal Sanchez.

Un fuerte terremoto sacudió en el Perú y Chile

Epicenter potresa je bil okoli 26 kilometrov zahodno od perujskega mesta Tacna na globini 11 kilometrov. Po besedah prič so prebivalci nekaterih perujskih mest v strahu bežali iz hiš.
Čilska državna agencija za izredne razmere je sporočila, da za zdaj ni poročil o ranjenih, prav tako niso izdali opozorila pred cunamijem. Gotovo pa so se prebivalci prestrašili, saj je spomin na februarsko serijo potresov še zelo živ. 27. februarja je potres z magnitudo 8,8 terjal več sto življenj, uničena so bila cela mesta, močno prizadeta je industrija.

zurnal24.si

Llama boy mejor que Miller !

Lama boy boljši od Millerja

Ob zmagovalcu Carlu Janki sta bila po veleslalomu v središču pozornosti 51-letni Mehičan Von Hohenlohe in 16-letni Perujec Manfred Reyes, ki sta za prvakom zaostala 33 oziroma 25 sekund.Mlademu lama boyu je že med vožnjo padla iz rok palica, starajoči se smučarski princ pa je v izteku veleslalomske proge v Whistlerju povsem obvladal dajanje intervjujev. "Kot vedno je tudi letos divje, napeto. Gre za 'look'. Oči celotnega sveta so uprte sem," je niansiral smučarski eksot Hubertus von Hohenlohe, ki tekmuje za Mehiko.

Kot vedno je tudi letos divje, napeto. Gre za ‘look’. Oči celotnega sveta so uprte sem.
Von HohenloheV svoji bandido tekmovalni opravi, ovešen z vgraviranimi pištolami in pasovi z naboji, je poskušal Von Hohenlohe, z 51 leti najstarejši udeleženec zimskih olimpijskih igrah, še enkrat v popolnosti užiti svoje pete in verjetno zadnje igre: "Ne skrbi me moj čas, temveč moj slog in oblačila," je povedal eksot, ki je za olimpijskim zmagovalcem, Švicarjem Carlom Jankom, zaostal 33,64 sekunde.

Tudi za 16-letnega Manfreda Oettla Reyesa je bila na tekmovališču Creekside oprema ena od poglavitnih tem. O tem se je prvi udeleženec ZOI, ki prihaja iz Peruja, razgovoril v najboljši bavarski nemščini. Ko je začel tekmovati v svetovnem pokalu, so ljudje hoteli potipati njegovo oblačilo.

"Vsi mislijo, da je pletena," je pritrdil Manfred Oettl Reyes. Njegov tekmovalni dres je sila pisan, s potiskanimi lamami. Od daleč res deluje tako, kot da bi bil grobo pleten, ne pa izdelan iz visoko tehnološko obdelanega materiala. Z dve leti starejšo sestro Ornello, ki je na startnem seznamu tekmovalk v veleslalomu in slalomu, Manfred tvori prvo mini perujsko ekipo na zimskih olimpijskih igrah. Brat in sestra sta pravzaprav rojena v Münchnu, odrasla sta ob Chiemseeju, trenutno živita v avstrijskem Innsbrucku. Perujsko državljanstvo imata potomca nemškega očeta in perujske matere od lanskega poletja. Prošnjo, da v Kanadi zastopata barve andske države, so pozitivno rešili šele pred nekaj tedni.

"Zelo sem vesel, to je res krasno," je navdušen Manfred. Ujezilo ga je le, ker je med vožnjo izgubil eno od palic. "Poduk za Soči torej, da ju moram držati bolj čvrsto," je komentiral. Svojo prvo olimpijsko veleslalomsko vožnjo je najstnik končal na 67. mestu, od zmagovalca Janke ga je ločilo dobrih 24 sekund – v smučanju to pomeni cela svetlobna leta.

Bil sem boljši od Bodeja Millerja.
Manfred ReyesZabavni fant z izrazitimi črnimi valovitimi lasmi je svoj rezultat sprejel s šalo. "Bil sem boljši od Bodeja Millerja," se je pošalil, ko je imel v mislih odstop Američana. Na slalomu upa, da bo od Millerja dobil vsaj avtogram ("moram si pripraviti papir in svinčnik"), do ZOI 2014 pa računa, da bo izboljšal svoj športni dosežek.

zurnal24.si

V trčenju dveh avtobusov, do katerega je prišlo na cesti na severu Peruja, je umrlo 38 ljudi, 58 pa jih je bilo ranjenih. Policisti in gasilci so morali prerezati pločevino, da so se lahko prebili do ljudi, ki so ostali ujeti v avtobusih. Ta sta včeraj zgodaj zjutraj trčila na cesti med mestoma Rio Hondo in Viru, ki je od prestolnice Lime oddaljen 460 kilometrov.

Za zdaj še ni znano, kaj je povzročilo nesrečo. Perujski časnik El Comercio pa je objavil fotografije, ki kažejo, da na mestu nesreče črta, ki deli oba pasova, sploh ni bila narisana, je poročal Boston Globe.

Med mrtvimi ni bilo tujcev, so sporočili s policije.

Samo lani je v nesrečah v državi umrlo 3.500 ljudi.

zurnal24.si

Perú, vive la leyenda

CIA derribado avión de misioneros peruanos

Sorodniki misijonarske družine, ki je bila ubita leta 2001, ko je Cia perujski vojski naročila, naj sestrelijo njihovo letalo, ameriško vlado obtožujejo laganja in prikrivanja podatkov.Cia je perujski vojski naročila, naj sestrelijo misijonarsko letalo. (Foto: You Tube)

Jim in Veronica Bowers sta delala kot misijonarja v džungli na severu Peruja. Leta 2001 so se skupaj z otrokoma, šestletnim Coryjem in nekajmesečnim Charityjem, z malim letalom vračali v kamp, nakar jih je začelo zasledovati letalo Cie. Misleč, da so na letalu tihotapci droge, so agenti perujski vladi naročili, naj letalo sestrelijo. Agencija bi sicer morala le preveriti številko na repu plovila in ugotovili bi, da je letalo last Cerkve.

V posnetku, ki so ga objavili ameriški mediji, je mogoče slišati ugibanja agentov o potnikih letala. Debata teče o tem, ali so potniki trgovci z orožjem ali tihotapci droge. Cijino letalo je skoraj dve uri krožilo okoli nič hudega slutečih Bowersovih, nakar so vojski odredili ukaz za sestrelitev.

"So zagotovo kriminalci?" je vprašal agent Perujce, ki so na odgovor odgovorili pritrdilno. Eden izmed agentov je nato dejal kolegu, da misli, da bodo naredili ogromno napako. Ko so ugotovili, da je v letalu nedolžna družina, je bilo že prepozno.

Pilot na napačni frekveci
Potniki na letalu so kričali: "Ubijajo nas, pomagajte, prosimo vas, ubijajo nas!" Agent je v tistem trenutku vojski sporočil, naj prenehajo z obstreljevanjem. "Ne streljajte, ne, ne ..." je panično vzklikal, vendar je strel že pokosil Veronico Bowers, ki je sedela v krilu, obenem pa je dojenčku prestrelilo lobanjo. Pilot Kevin Donaldson, ki je bil težko ranjen v obe nogi, je uspel pristati na reki in rešiti življenje očetu, Coryju in sebi.

Pilot je kasneje v izjavi za medije dejal, da je bil ves čas na napačni frekvenci, tako da ni slišal nikakršnih opozoril. Frekvenco je začel iskali in jo je tudi našel ob prvem obstreljevanju.
Zaradi "napake" sta bila ob življenje mati in dojenček. (Foto: Reuters)

Cia: "Kršen ni bil noben zakon"

V devet let trajajoči preiskavi so bili zoper 16 agentov podani le disciplinski ukrepi, saj agencija zatrjuje, da ni bil kršen noben zakon. Televizijska hiša ABC je ugotovila, da je eden izmed agentov dobil disciplinski ukrep v obliki opomina, ki so ga napisali na njegov dosje.

"Dovolj imam vlade. Samo lažejo in prikrivajo podatke. Mislim, da bi morali odgovorni sedeti v zaporu," je dejal oče ustreljene Veronice Bowers.

zurnal24.si

Ciudad sagrada de Caral

Perujski Caral označen za svetovno kulturno dediščino

Peru je bogatejši še za eno mesto, ki sodi pod okrilje svetovne kulturne dediščine.
Caral, najstarejše mesto južnoameriške države je tudi uradno vpisan na Unescovo listo. Mesto leži okoli 184 kilometrov severno od Lime in velja s 5.000 letno zgodovino za najstarejše mesto na celotnem ameriškem kontinentu. Na več kot 66 hektarjih se razprostirajo različna arheološka najdišča, ki hranijo okoli 3000 let stare najdbe. V Peruju je odslej enajst mest, ki sodijo med svetovno kulturno dediščino Unesca.