Mostrando las entradas con la etiqueta Cronica negra. Mostrar todas las entradas
Mostrando las entradas con la etiqueta Cronica negra. Mostrar todas las entradas

domingo, 3 de octubre de 2010

Accidente de avioneta en el sur de Perú

V strmoglavljenju turističnega letala v Peruju je umrlo šest ljudi, med njimi trije britanski turisti in dva Perujčana.

Andrew Brown in Gail Callow iz Velike Britanije sta žrtvi strmoglavljenja letala v Peruju, poroča britanski Sky News. Tretja žrtev je še neidentificiran Britanec, umrla pa sta še pilot in kopilot iz Peruja in še ena oseba, za kataro se po pisanju Sky News še ne ve, za koga gre.
Letalo je strmoglavilo južno od Lime, v soboto okoli 11. 15 po lokalnem času, in je bilo na poti do znamenitih črt ljudstva Nasca, ki je priljubljena turistična točka. Po podatkih lokalne policije je imelo letalo težave z motorjem in je strmoglavilo na polje, potem ko sta piloti in kopilot kmalu po vzletu z lokalnega letališča Maria Reiche poskušala zasilno pristati.

žurnal24

jueves, 2 de setiembre de 2010

La Oroya

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih inštituta Blacksmith spada med deset najbolj onesnaženih mest na svetu.
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem, oziroma količina svinca v njihovi krvi presega dovoljeno raven.
Za neverjetno onesnaženje mesta je kriva ameriška družba Doe Run, ena izmed največjih svetovnih proizvajalk svinca. Podjetje naj bi po podatkih inštituta Blacksmith La Oroyo zastrupljalo od daljnega leta 1997.

Zastrupitve s svincem so še posebno škodljive za duševni razvoj otrok, saj težka kovina povzroča nepopravljivo škodo v centralnem živčnem sistemu, probleme v obnašanju, anemijo oz. slabokrvnost in duševne probleme. Obstajajo celo študije, ki razkrivajo, da so s svincem zastrupljeni že nerojeni otroci, saj se okužijo preko krvi matere. Drugače povedano, otroci so že pred rojstvom obsojeni na pekel, piše Global Post.

Rudnik hrani in zastruplja
Družba Doe Run je že pred več kot desetletjem postala del lokalne skupnosti, saj zaposluje okoli 3500 delavcev, mestna ekonomija pa je dobesedno zgrajena na svincu. Gre za neke vrste paradoks, saj družba mesto prehranjuje in zastruplja obenem. Podjetje Doe Run je metalurški kompleks od perujskih oblasti odkupilo leta 1997, medtem ko se svinec v mestu koplje vse od leta 1922.
Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem.
Avgusta lani je medameriška komisija za človekove pravice razkrila izredno črn primer kršenja človekovih pravic, o čemer so takoj obvestili perujske oblasti, vendar pa se ti za pravice prebivalcev niso kaj dosti zmenili. Perujski zdravstveni sistem je v ruševinah, saj več kot polovica ljudi živi v katastrofalnih zdravstvenih razmerah.

Kilometre okoli rudnika in tovarne je izredno visoka koncentracija svinca, katerega so preiskovalci brez kakršnegakoli napora odkrili v sloju okoliških tal vse do globine desetih centimetrov.

Tudi v primeru, da se vzpostavi učinkovita kontrola nad onesnaževanjem mesta, je 12.000 otrok po navajanju strokovnjakov po vsej verjetnosti že utrpelo nepopravljivo zdravstveno škodo.

jueves, 6 de mayo de 2010

Un fuerte terremoto sacudió en el Perú y Chile

Epicenter potresa je bil okoli 26 kilometrov zahodno od perujskega mesta Tacna na globini 11 kilometrov. Po besedah prič so prebivalci nekaterih perujskih mest v strahu bežali iz hiš.
Čilska državna agencija za izredne razmere je sporočila, da za zdaj ni poročil o ranjenih, prav tako niso izdali opozorila pred cunamijem. Gotovo pa so se prebivalci prestrašili, saj je spomin na februarsko serijo potresov še zelo živ. 27. februarja je potres z magnitudo 8,8 terjal več sto življenj, uničena so bila cela mesta, močno prizadeta je industrija.

zurnal24.si

martes, 23 de febrero de 2010

V trčenju dveh avtobusov, do katerega je prišlo na cesti na severu Peruja, je umrlo 38 ljudi, 58 pa jih je bilo ranjenih. Policisti in gasilci so morali prerezati pločevino, da so se lahko prebili do ljudi, ki so ostali ujeti v avtobusih. Ta sta včeraj zgodaj zjutraj trčila na cesti med mestoma Rio Hondo in Viru, ki je od prestolnice Lime oddaljen 460 kilometrov.

Za zdaj še ni znano, kaj je povzročilo nesrečo. Perujski časnik El Comercio pa je objavil fotografije, ki kažejo, da na mestu nesreče črta, ki deli oba pasova, sploh ni bila narisana, je poročal Boston Globe.

Med mrtvimi ni bilo tujcev, so sporočili s policije.

Samo lani je v nesrečah v državi umrlo 3.500 ljudi.

zurnal24.si

sábado, 6 de febrero de 2010

CIA derribado avión de misioneros peruanos

Sorodniki misijonarske družine, ki je bila ubita leta 2001, ko je Cia perujski vojski naročila, naj sestrelijo njihovo letalo, ameriško vlado obtožujejo laganja in prikrivanja podatkov.Cia je perujski vojski naročila, naj sestrelijo misijonarsko letalo. (Foto: You Tube)

Jim in Veronica Bowers sta delala kot misijonarja v džungli na severu Peruja. Leta 2001 so se skupaj z otrokoma, šestletnim Coryjem in nekajmesečnim Charityjem, z malim letalom vračali v kamp, nakar jih je začelo zasledovati letalo Cie. Misleč, da so na letalu tihotapci droge, so agenti perujski vladi naročili, naj letalo sestrelijo. Agencija bi sicer morala le preveriti številko na repu plovila in ugotovili bi, da je letalo last Cerkve.

V posnetku, ki so ga objavili ameriški mediji, je mogoče slišati ugibanja agentov o potnikih letala. Debata teče o tem, ali so potniki trgovci z orožjem ali tihotapci droge. Cijino letalo je skoraj dve uri krožilo okoli nič hudega slutečih Bowersovih, nakar so vojski odredili ukaz za sestrelitev.

"So zagotovo kriminalci?" je vprašal agent Perujce, ki so na odgovor odgovorili pritrdilno. Eden izmed agentov je nato dejal kolegu, da misli, da bodo naredili ogromno napako. Ko so ugotovili, da je v letalu nedolžna družina, je bilo že prepozno.

Pilot na napačni frekveci
Potniki na letalu so kričali: "Ubijajo nas, pomagajte, prosimo vas, ubijajo nas!" Agent je v tistem trenutku vojski sporočil, naj prenehajo z obstreljevanjem. "Ne streljajte, ne, ne ..." je panično vzklikal, vendar je strel že pokosil Veronico Bowers, ki je sedela v krilu, obenem pa je dojenčku prestrelilo lobanjo. Pilot Kevin Donaldson, ki je bil težko ranjen v obe nogi, je uspel pristati na reki in rešiti življenje očetu, Coryju in sebi.

Pilot je kasneje v izjavi za medije dejal, da je bil ves čas na napačni frekvenci, tako da ni slišal nikakršnih opozoril. Frekvenco je začel iskali in jo je tudi našel ob prvem obstreljevanju.
Zaradi "napake" sta bila ob življenje mati in dojenček. (Foto: Reuters)

Cia: "Kršen ni bil noben zakon"
V devet let trajajoči preiskavi so bili zoper 16 agentov podani le disciplinski ukrepi, saj agencija zatrjuje, da ni bil kršen noben zakon. Televizijska hiša ABC je ugotovila, da je eden izmed agentov dobil disciplinski ukrep v obliki opomina, ki so ga napisali na njegov dosje.

"Dovolj imam vlade. Samo lažejo in prikrivajo podatke. Mislim, da bi morali odgovorni sedeti v zaporu," je dejal oče ustreljene Veronice Bowers.

jueves, 28 de enero de 2010

Atrapados turistas quedaron sin comida

V Peruju so zaradi slabega vremena še vedno ujeti številni turisti. Ponekod so jih nastanili v telovadnice, šole in šotore, zemeljski plazovi pa so zahtevali tudi žrtve.



V bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu v Peruju je zaradi slabega vremena še vedno ujetih več kot 2500 turistov. Oblasti so od ponedeljka s helikopterji evakuirale 125 tujih turistov, medtem ko jih je okoli 1900 še vedno v kraju Aguas Calientes, 670 pa na znameniti Inkovski poti, ki je zaradi zemeljskih plazov na več krajih neprehodna. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica močnega deževja, onemogočen že od sobote.



Tudi smrtne žrtve
Slabo vreme je po podatkih perujskih oblasti na Inkovski poti zahtevalo že pet smrtnih žrtev. Zemeljski plaz je pod seboj pokopal 23-letno argentinsko turistko in njenega 33-letnega perujskega vodiča, ostali trije so bili domačini. Trije turisti pa so bili v zemeljskih plazovih na tej znameniti gorski pešpoti, ki so jo do Machu Picchuja zgradili Inki, ranjeni.

Zmanjkuje hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju že zmanjkovalo hrane. Med ujetimi turisti prevladujejo Američani, Argentinci, Čilenci, Avstralci in Evropejci.

24ur.com

martes, 26 de enero de 2010

Un sismo de 5,8 grados sacudió el centro de Perú

Peru prizadel nov potres

Potres z močjo 5,8 stopnje po Rihterjevi lestvici je zatresel Pucallpo, regijo v perujski džungli Ucayali, vendar je bilo potres čutiti v številnih mestih po državi v ključno z Limo.

Potres je stresel perujsko džunglo včeraj ob 5:52 po lokalnem času, epicenter je bil registriran 28 kilometrov od mesta Puccalpa na globini 126 kilometrov.

Gibanje tal je bilo čutiti v mestih po državi, kot so: Trujillo, Chimbote, Cerro de Pasco, Huánuco, Pucallpa, San Ramón in Lima.

Čutili pa so ga tudi v mestu Cruzeiro do Sul v Braziliji.

miércoles, 30 de diciembre de 2009

Tres accidentes de autobuses en un día

V Peruju sta dva avtobusa zapeljala v globel, eden pa je čelno trčil v tovornjak. Umrlo je 38 ljudi, okoli 70 je ranjenih. Podobne nesreče so v državi, ki je znana po slabih cestah in divjih voznikih, pogoste. Iz Peruja poročajo o kar treh avtobusnih nesrečah. Vse so se zgodile v enem dnevu, umrlo pa je 38 ljudi.

V provinci Pisco, okoli 200 kilometrov južno od Lime, je avtobus čelno trčil v tovornjak. Devet ljudi je bilo na mestu mrtvih, še devet pa jih je ranam podleglo v bolnišnici. 18 žrtev je zahtevala tudi nesreča v provinci Puno, približno 860 kilometrov jugozahodno od prestolnice države. Avtobus je zapeljal čez previs in padel 150 metrov globoko. Med umrlimi so tudi trije otroci. Tretja nesreča pa se je zgodila približno 300 kilometrov severozahodno od Lime. Avtobus, ki je prevažal rudarje, je zapeljal v 120 metrov globoko sotesko. Dve osebi sta umrli. V vseh nesrečah je bilo skupno ranjenih okoli 70 ljudi.
Tragična avtobusna nesreča se je zgodila tudi dan pred božičem. Takrat je avtobus, poln ljudi, ki so se za praznike vračali domov, zapeljal v 80-metrsko globel. Umrlo je 42 potnikov. Nesreča se je zgodila na jugu države.

Avtobusne nesreče so v Peruju pogoste, poleg slabih cest in neupoštevanja prometnih predpisov pa kot vzrok za to omenjajo pomanjkljiv nadzor nad avtobusnimi prevozniki. Uradni podatki so več kot zgovorni, v prometnih nesrečah vsako leto umre 3500 ljudi.

24ur.com

jueves, 3 de diciembre de 2009

Ha inventado delitos!

Pretresljiva novica, da so v Peruju ubijali ljudi, zato da so njihovo maščobo prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim družbam, se je izkazala za izmišljotino.
Policija je ob preiskavi domnevnih umorov celo predstavila video posnetke z mesta zločina.

Potem ko je svet pretresla novica, da so v Peruju našli nekaj deset trupel, ki naj bi jim odstranili maščobno tkivo in ga po visoki ceni prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim družbam, se je zdaj zgodil preobrat. Načelnik policije Eusebio Felix, ki je preiskovala primer, je namreč priznal, da si je vso zgodbo preprosto izmislil.

Vodja Perujske policije general Miguel Hidalgo je ob tem dejal, da je zelo osramočen. "To vpliva na ugled policije,“ je dodal. Politiki so medtem preiskovalca obsodili, da je s tem odgnal tuje turiste.

Prvi sumi glede zločinov so se pojavili, ko je eden od medicinskih izvedencev izpostavil nesmiselnost ubijanja ljudi zaradi njihove maščobe. To bi bilo namreč veliko lažje zbrati v klinikah za plastično kirurgijo, je pojasnil. "Če bi liter človeške maščobe res stal 15.000 dolarjev, ne bi te metali stran,“ se je strinjal odbor za medicino.

Po najnovejših podatkih naj celo ne bi šlo za več deset mrtvih, ampak zgolj enega, ki pa naj bi bil povezan s preprodajo kokaina. Tri osebe, osumljene umora, ki so že priprte, so po mnenju policije ustekleničili njegovo maščobo zato, da bi prestrašili ostale člane njegove tolpe.

24ur.com

viernes, 20 de noviembre de 2009

Contrabando con grasa humana

Peru: Policija je aretirala štiri člane tolpe, ki naj bi morili, nato pa maščobo žrtev prodajali za kozmetično uporabo

Lima - Policija je v Peruju aretirala štiri ljudi, osumljene poboja ducatov ljudi, katerih maščobo in tkiva naj bi za kozmetično uporabo prodajali na evropski trg. Tolpa naj bi svoje žrtve domnevno iskala na odročnih poteh in cestah, nato so jih z zgodbico o službi zvabili tja, kamor so jih želeli dobiti, tam pa so jim odstranili maščobo in jo prodajali po 10.000 evrov na liter. Dva druga člana tolpe, domnevno naj bi bila Italijana, sta še vedno na begu.Policija predvideva, da bi lahko bila ta tolpa odgovorna za smrti 60 ljudi na tem območju. Na tiskovni konferenci so policisti novinarjem pokazali dve steklenici s človeško maščobo in pa fotografije ene od domnevnih žrtev. Nekateri osumljenci so svoja dejanja že priznali ter policiji razložili, da so umorili ljudi z namenom, da jim v laboratoriju odstranijo maščobo in tkivo ter ju na evropski trg prodajo najboljšemu ponudniku. To naj bi bila kozmetična in farmacevtska podjetja, a policiji zaenkrat še ni uspelo potrditi takšne povezave.

Vodja kriminalistov perujske policije Felix Burga je novinarjem povedal, da "sumi na obstoj mednarodne mreže preprodaje človeške maščobe“, a tudi tega zaenkrat še ne more dokazati. Prvega osumljenca so na avtobusni postaji v Limi aretirali na začetku tega meseca, s seboj pa je imel pošiljko maščobe.

Eden od osumljencev naj bi policiji natančno opisal, kako so žrtve ubili ter jim kasneje še odstranili maščobo in tkiva. Vodja tolpe Hilario Cudena naj bi se s takšnimi umori ukvarjal že desetletja, maščobo pa naj bi v prestolnico Peruja prodajal nekemu posredniku, ki ga policija sedaj skuša prijeti.

Novice.Dnevnik.si

Video z naslovom: Perujski policisti so aretirali osebe, ki naj bi se ukvarjale s prodajo človeškega maščobnega tkiva si lahko ugledate tukaj.

martes, 20 de octubre de 2009

¿Les pusieron droga en sus maletas?

Trije Slovenci, ki so jih aretirali v Peruju, naj bi v Evropo skušali pretihotapiti 55 kilogramov kokaina. Eden med njimi naj bi bil fant pevke Urše Čepin, ki je prepričana, da jim je drogo nekdo podtaknil.

Kokain

V Peruju so aretirali tri Slovence, ki so tihotapili kokain. Iz Južne Amerike naj bi v Evropo skušali pretihotapiti kar 55 kilogramov kokaina. Kot poročjo perujski mediji, naj bi trojica naših državljanov imela s kokainom celo prepojena oblačila.

Za zdaj so v preiskovalnem zaporu, po nekaterih informacijah pa naj bi iz Lime želeli poleteti v Pariz, vmes pa prestopiti v Sao Paulu in Lizboni.

Perujski spletni mediji pišejo, da se je aretacija zgodila na letališču Alejandro Velasco Astete, priprti pa naj bi bili 26-letni Danilo Steger, 25-letni Tom Sajic in 28-letni Aleš Trunkelj. Drogo naj bi skrivali v treh kovčkih.

S policije so za 24ur.com potrdili, da so z dogodki seznanjeni. "Slovenska policija je bila obveščena, da so bili v Peruju prijeti trije slovenski državljani zaradi nedovoljene trgovine s prepovedano drogo,“ je zapisal predstavnik policije za področje kriminalitete Drago Menegalija in dodal, da v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja poteka zbiranje obvestil o okoliščinah izvršitve tega kaznivega dejanja, vendar pa drugih podatkov o tem zaradi interesa preiskave ni mogel posredovati.

Tudi z ministrstva za zunanje zadeve so nam sporočili, da so z aretacijami seznanjeni, vendar pa zaradi varovanja podatkov konkretnih informacij o tem ne morejo posredovati. Zagotovili pa so, da delujejo v skladu s svojimi pristojnostmi.

Pevka Urša Čepin zanika, da je bil eden od aretiranih njen partner. Prepričana pa je, da jim je drogo nekdo podtaknil.

Čepinovo novica šokirala

Kljub pisanju medijev, da je eden od aretiranih partner pevke Urše Čepin, je slednja zagotovila, da je "Danilo samo moj prijatelj". Kot pravi, jo je novica šokirala. O tem, kaj se je dogajalo, pravi, da nič ne ve.

"Vem, da so šli na en krajši dopust. Danilo se s temi posli ni nikoli prej ukvarjal, zato me je to toliko bolj šokiralo in jaz mislim, da jim je to nekdo podtaknil.“

Z njim se ni videla tri mesece, nazadnje pa sta se slišala dva meseca nazaj.

24ur.com - videovsebine

druge prispevke na to temo, si lahko preberete tukaj - Eslovenos contrabando cocaína en el Perú ter tukaj - Hladne celice brez stranišč (videovsebina)

Eslovenos contrabando cocaína en el Perú

Slovenci tihotapili 55 kilogramov kokaina.

Peru - V Peru so oblasti aretirale tri Slovence, ki naj bi tihotapili 55 kilogramov kokain. Slovenci naj v kovčkih imeli s to drogo prepojena oblačila.
Zaradi nedovoljene trgovine s prepovedano drogo so trije slovenski državljani zaenkrat v preiskovalnem zaporu. V okviru mednarodnega policijskega sodelovanja poteka zbiranje obvestil o okoliščinah storitve kaznivega dejanja, zaradi interesa nadaljnjih postopkov pa več podatkov ne more posredovati, so sporočili iz generalne policijske uprave.

Trojico naj bi aretirali že konca septembra ob njihovi predvideni vrnitvi domov, pred katero naj bi se založili z zajetno količino kokaina. V njihovih potovalkah naj bi odkrili kar 55,5 kilograma kokaina.

Slovence naj bi aretirali na letališču v Cuscu, od koder so nameravali poleteli najprej v Limo, sledili bi leti do Sao Paola, Lizbone in Pariza.

siol.net
Foto: Reutres

domingo, 30 de agosto de 2009

Una adolescente con 29 kilos de cocaína

Perujska policija je na letaliču prijela britansko najstnico, ki se je želela na letalo za London vkrcati z 29 kilogrami kokaina v kovčku. Z drogo bi preprodajalci zaslužili 3 milijone dolarjev.

Salea Kathun, 18-letnica iz Velike Britanije, je med vkrcavanjem na letalo za London postala sumljiva perujskim policistom. Posebej izurjeni psi so postali pozorni na njen kovček, v katerem so policisti našli kar 29 kilogramov kokaina. V družbi Britanke je bila tudi tudi Kanadčanka Katia Carrilho, pri kateri so našli 3,5 kilograma kokaina.

Vrednost grama kokaina je “v prosti prodaji” približno 100 dolarjev, kar pomeni, da so perujske oblasti zaplenile drogo v vrednosti treh milijonov dolarjev. Peru je sicer drugi največji proizvajalec kokaina, takoj za Kolumbijo. Britanki in Kanadčanki se ne piše nič dobrega; po perujskih zakonih se trgovina z drogo kaznuje z najmanj šestimi leti zapora.

24ur.com

viernes, 21 de agosto de 2009

514 personas murieron de neumonía en el Perú durante 2009

V tem letu je v Peruju zaradi pljučnice umrlo kar 514 otrok, najpogostejše žrtve so bili otroci mlajši od 5 let.

To je bilo poudarjeno s strani koordinatorja Health Foruma, Walterja Borja, ki je ugotovil, da se ti smrtni primeri niso zgodili le zaradi vala izrednega mrazu, kot je v andskih visokogorji na jugu države, temveč tudi v toplejši območjih, kot Huánaco ali Loreto.

V telefonskem razgovoru s CPN Radio, je dejal, da spreminjanje nekaterih vidikov življenja, življenjski pogoji in hranilni dejavniki ljudi prispevajo k temu povečanju primerov.

Borja je pozval vse starše novorojenčkov in majhnih otrok, da jih nemudoma odpeljejo v najbližje zdravstvene centre, takoj ko opazijo težave z dihanjem pri njihovih malčkih.

domingo, 9 de agosto de 2009

La desigualdad en el acceso a los servicios de salud

Peru: Neenak dostop do zdravstvenih storitev revne staroselke stane življenje

Amnesty International v poročilu: Usodne napake: Ovire zdravemu materinstvu v Peruju obravnava visoko stopnjo smrtnosti revnih in staroselskih žensk zaradi razlogov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, in ocenjuje vpliv nedavnih vladnih politik namenjenih rešitvi tega problema.

Peru ima eno najvišjih stopenj smrtnosti mater v Amerikah. Ob porodu po uradni statistiki umre 185 žensk na 100.000 porodov, po oceni Združenih narodov pa 240. Večinoma so to revne in staroselske ženske s podeželja. Stopnja smrtnosti zaradi razlogov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, je škandalozna in dejstvo, da toliko žensk umre zaradi preprečljivih razlogov, je kršitev človekovih pravic. Peru se preprosto ne ozira na svojo obveznost, da mora zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo vsem ženskam, ne glede na to, kdo so in kje živijo.

Poročilo ugotavlja, da ženske v Peruju umirajo zaradi pomanjkanja nujne porodniške pomoči, pomanjkanja zdravstvenih informacij in pomanjkanja zdravstvenega osebja, ki govori staroselski jezik.

Mati 24-letnega Joséja Menesesa Salazarja iz CCarhuacca enega najrevnejših delov Peruja je pred devetimi leti umrla ob porodu. V nosečnosti se je izmikala zdravniškim pregledom, ker se je bala, da bodo z njo grdo ravnali. V času poroda je bila babica iz najbližja zdravstvene postaje na dopustu, zato so Joséjev oče in drugo sorodniki sami pomagali pri porodu. Ko je bil otrok rojen, posteljica pa ni prišla ven, niso vedeli, kaj storiti. Mati je umrla čez dve uri. Deklica je preživela.
Poročilo tudi ocenjuje vpliv številnih vladnih politik v smeri zmanjšanja stopnje umrljivosti, vključno s povečanjem števila »materinskih čakalnic« (sob, kjer so lahko ženske, ki živijo daleč od zdravstvenih centrov, pred pričakovanim porodom) in izvedbo tečajev jezika Quechua za zdravstveno osebje. Medtem, ko ženske in zdravstveno osebje, s katerim se je v Peruju posvetovala Amnesty International, pozdravljajo nove pobude za rešitev tega problema, pa opozarjajo, da ti ukrepi niso učinkovito izvajani, dvomijo pa tudi v njihov resničen vpliv. Odkrili smo, da se je število »materinskih čakalnic« v zadnjih osmih letih več kot potrojilo, vendar je le polovica teh na podeželskih območjih, kjer ženske najbolj potrebujejo nujno porodniško pomoč.

Perujske oblasti pozivamo, naj zagotovijo zadostna sredstva za boj proti smrtnosti zaradi vzrokov povezanih z nosečnostjo ali porodom. Prednost morajo dati območjem z najvišjo stopnjo smrtnosti in zagotoviti, da bodo imele vse ženske omogočen enak dostop do nujne porodniške oskrbe v primeru zapletov med porodom. Prav tako priporočamo več izobraževanj za zdravstveno osebje in premostitev jezikovnih ovir v zdravstvenih centrih.

sábado, 6 de junio de 2009

Masacre en Bagua - Enfrentamiento entre policías y nativos amazónicos

Lima - Perujske varnostne sile so danes izvedle akcijo reševanja 38 policistov, ki so jih v perujski džungli zajeli tamkajšnji Indijanci, pri tem pa je bilo ubitih devet talcev, še sedem jih pogrešajo. Indijanci naj bi z zajetjem policistov skušali protestirati proti vladni politiki glede izkoriščanja naravnih virov v deževnem gozdu.
Oboroženi domorodni prebivalci iz perujske regije Amazon. (Foto: Reuters)

Indijanci so policiste zajeli na severu države, v območju deževnega gozda porečja Amazonke. Policija je nato odgovorila z reševalno akcijo ujetih talcev, pri čemer so jih 22 osvobodili, devet jih je bilo ubitih, za sedem pa še ne vedo, kje so.
Po poročanju je v zadnjem času v Peruju prišlo do več hudih spopadov s skupinami Indijancev. Ti namreč vse ostreje nasprotujejo ukrepom administracije predsednika Alana Garcie, ki je leta 2007 in 2008 olajšala nekatere omejitve glede rudarjenja, črpanja nafte, gozdarjenja in kmetovanja v amazonskem deževnem gozdu.
Tako je tudi v petek v severnem kraju Bagua prišlo do hudih spopadov med policijo in protestniki, pri čemer je bilo ubitih najmanj 11 policistov in sedem Indijancev, po nekaterih navedbah pa celo 25.
Indijanci so namreč v bližini tega kraja, ki leži približno 1000 kilometrov severno od perujske prestolnice Lima, zaprli tamkajšnjo magistralo, policisti pa so na to odgovorili s silo. Na eni strani naj bi se sicer zbralo okoli 2500 Indijancev, med katerimi so bili mnogi oboroženi s sulicami, na drugi strani pa so se soočili s približno 400 policisti s puškami.

Novice.Dnevnik.si

Večinoma tujih medijev poroča o drugačni zgodbi, ki pa naj bi se dejansko zgodila. V tujih medijih se govori, da naj bi uporniki imeli le sulice, policija pa strelno orožja. Ne govori se, da so Indijanci nekaj dni prej napadli policijsko postajo, kjer so ukradli strelna orožja in z njimi nato pobili policiste. Zadnje novice pa pravijo tudi da, je bilo veliko policistov ubitih s prerezanimi vratovi, kar povzroči mačeta. Indijanci so tudi nekatere policiste slekli in jih imeli za svoje trofeje. Številka smrtnih žrtev, se je povečala na kar 22 umrlih policistov in kar 30 civilistov.

Ne zagovarjam politike Alana Garcie, nisem ne na eni ne na drugi strani, a v ta spor, so vpletene tudi politične stranke, ne samo Peruja ampak tudi sosednjih držav, ki si ne želijo da Peru napreduje v tej smeri. Avtohtoni prebivalci pa tudi niso bili pravilno obveščeni, zavajali so bili iz strani svojega voditelja Alberta Pizanga, ki naj bi menda pobegnil v sosednjo Bolivijo.

Prebivalci Bague Grande, ki se nahaja na področju Amazonije, spadajo med najrevnejše prebivalstvo v državi, z slabo izobrazbo, kjer živijo po starih navadah in ne pustijo blizu modernizacije. To področje tudi v zgodovini Inki niso mogli osvojiti, zato ni prav veliko presenečenje, da so reagirali na tak način.