El Premio Nobel de Literatura 2010 a Vargas Llosa

Mario Vargas Llosa prejel Nobelovo nagrado!

V Stockholmu so podelili letošnje Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in književnost. Slednjo je prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa.

Ponosni na svojega rojaka.

Stockholm - Nobelove nagrade, ki jih je v navzočnosti kraljice Silvie podelil švedski kralj Carl XVI., letos prejme skupno devet nagrajencev. Nobelovo Nagrado za književnost je prejel 74-letni v Peruju rojeni pisatelj Mario Vargas Llosa za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika", je v utemeljitvi zapisala švedska akademija.

Perujski pisatelj, ki ima tudi špansko državljanstvo, je dan pred podelitvijo obiskal knjižnico v večetičnemu predmestju Stockholma. Že tradicionalno vsakoletni literarni nagarjenec obišče večetično skupnost.

Mario Vargas Llosa med t.i. Nobelovim predavanjem na švedski akademiji.

Mario Vargas Llosa je Nobelovo nagrado prejel iz rok švedskega kralja Carla XVI.

Slovesnosti v mestni hiši v Stockholmu se je udeležilo 1300 gostov, med njimi številni diplomati, akademiki in politiki, pa tudi člani kraljeve družine.

Vargas Llosa je že šesti latinskoameriški pisatelj, ki je prejel to prestižno nagrado. Lani jo je prejela v Romuniji rojena in v Berlinu živeča pisateljica Herta Müller.

Sicer pa so podelili tudi Nobelovo nagrado za medicino, ki jo letos prejme Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve, a se zaradi bolezni svečanosti ni mogel udeležiti. Nagrado v višini 1,1 milijona evrov je v njegovem imenu sprejela soproga in sodelavka Ruth Fowler Edwards, še poroča STA. Odbor za podelitev Nobelove nagrade za medicino je v obrazložitvi zapisal, da je Edwards s svojim delom milijonom neplodnih parov pomagal do spočetja otroka.

Nobelovo nagrado za fiziko sta si razdelila v Rusiji rojena znanstvenika Andre Geim in Konstantin Novoselov z britanske univerze v Manchestru za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena.

Nagrado za kemijo so podelili Američanu Richardu Hecku ter Japoncema Iičiju Negišiju in Akiri Suzukiju, in sicer za razvoj kemične metode, ki je znanstvenikom omogočila izdelavo zdravil in izboljšave elektronike.

Nobelovo nagrado za ekonomijo so prav tako podelili trem znanstvenikom. Prejeli so jo Američana Peter Diamond in Dale Mortensen ter Christopher Pissarides, ki ima britansko in ciprsko državljanstvo, za razvoj teorij, ki pomagajo pojasniti, kako lahko ekonomske politike vplivajo na brezposelnost.

Slovesnosti v mestni hiši v Stockholmu se je udeležilo 1300 gostov, med njimi številni diplomati, akademiki in politiki, pa tudi člani kraljeve družine.
V Oslu so pred tem podelili Nobelovo nagrado za mir, ki jo letos prejme kitajski oporečnik Liu Xiaobo. Liu se podelitve ni udeležil, saj na Kitajskem prestaja enajstletno zaporno kazen. Prav tako se slovesnosti ni mogla udeležiti njegova soproga Liu Xia, ki je, odkar so objavili letošnjega dobitnika nagrade za mir, v hišnem priporu.

El sueño del celta

Mario Vargas Llosa z novim romanom, med založniki pa prava tekma.

Nov roman Nobelovega nagrajenca Maria Vargasa Llose El sueno del celta (Keltski sen) popisuje življenje Casementa, za katerega velja, da je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Foto: EPA

Nov roman Maria Vargasa Llose y naslovom El sueno del celta (Keltski sen) je v nemškem prevodu izšel pri založbi Rowohlt, pisatelj pa je tako po več kot 30 letih izdajanja pri nemški založbi Suhrkamp to zapustil. A perujski književnik ni edini, ki je presedlal drugam, saj so založbo Suhrkamp zapustili še drugi priznani pisci, kot na primer Kehlmann, Walser in Ruiz Zafon.

Založba Suhrkamp, sicer tudi zaslužna za uveljavljanje španske in latinskoameriške književnosti v Nemčiji, je v dolgoletnem sodelovanju z Mariom Vargasom Lloso izdala 26 njegovih naslovov. A književnik se je vseeno odločil, da izda nov roman pri konkurenci. Po besedah predstavnice Suhrkampa Tanje Postpischil je menjava rezultat dobre ponudbe tekmecev, barantanje za perujskega pisatelja pa je trajalo vse do zadnjega trenutka.

Za založbo Suhrkamp so bile knjige latinskoameriških pisateljev vedno donosne, tudi po zaslugi Michija Strausfelda, ki je kot 'literarni skavt' dolga leta skrbel za pisatelje. Pred dvema letoma je presedlal k S. Fischerju, s seboj pa potegnil pisatelja Carlosa Ruiza Zafona in njegovo uspešnico Igra angelov. S. Fischer se za Vargasa Lloso ni potegoval.

Tekma za vrhunske naslove
Najnovejše menjave založnikov so tudi odraz izostrenega tekmovanja med založniškimi hišami. Založbe vse bolj iščejo vrhunske naslove, ki jih potem z vsemi razpoložljivimi močmi oglašujejo na trgu, pripravljene pa so odšteti ogromne vsote za odkup avtorskih pravic.
Keltski sen stoji od 3. novembra na knjižnih policah španskega govornega območja z začetno naklado pol milijona izvodov. Gre za zgodbo o življenju Casementa, ki je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Naslov knjige je pravzaprav naslov ene izmed Casementovih pesmi.

Maria Vargasa Lloso cenijo tudi slovenski bralci, ki lahko v slovenščini prebirajo romane Pogovor v katedrali, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec in druge. Lani je v slovenskem jeziku izšel še njegov roman Vragolije porednega dekleta. Foto: EPA

Izraz menjave založniške smeri?
Med nemškimi založniki kroži cela vrsta govoric o tem, da je izguba Vargasa Llose pravi polom za Suhrkamp, hkrati pa izraža menjavo založniških smeri. Zamenjave založbe naj bi se zgodila še pred razglasitvijo Llose za dobitnika Nobelove nagrade. Krivo naj bi bilo tudi pomanjkanje pozonosti, saj je založba na Frankfurtskem knjižnem sejmu večjo naklonjenost izrazila izraelskemu pisatelju Amosu Ozu.

Založba Suhrkamp je v več kot 30-letnem sodelovanju izdala 26 naslovov Maria Vargasa Llose, z novim romanom Keltski sen pa je pisatelj presedlal h konkurenci. Foto: EPA

Odhod pisateljev naj bi po mnenju nekaterih kazal, da latinskoameriška literatura pri Suhrkampu nima več tako visokega mesta, kot ga je imela v časih patriarha Siegfrieda Unselda. "Postavlja se vprašanje, ali se je Suhrkampu sploh zdelo vredno za licenčno izdajo novega romana Vargasa Llose odšteti 150.000 ali 200.000 evrov - vsekakor pa je bila to finančna in založniška zmota," razmišlja eden izmed poznavalcev založništva.

Suhrkamp prav letos praznuje 60-letnico obstoja. Založba, pod okriljem katere so pisali avtorji, kot so Brecht, Hesse, Frisch, Jürgen Habermas, Theodor W. Adorno, je veljala na področju leposlovja in humanistike za intelektualno domovino Republike.

Guerrero en riesgo de prisión

Nemški mediji so zapisali, da napadalcu nemškega HSV Paolu Guerreru grozi zapor. Perujski nogometaš je aprila zalučal steklenico vode v navijača Hannovra, ta pa je sprožil tožbo proti njemu.Nemška nogometna zveza je Paola Guerrera že kaznovala s petimi tekmami prepovedi nastopa za moštvo iz Hamburga, v naslednjih dveh tednih pa bo zaradi tega incidenta, ki se je zgodil po koncu tekme, moral sesti na zatožno klop. Če ga spoznajo za krivega, potem mu grozi zaporna kazen od šestih mesecev do desetih let.

"Ravnal sem narobe, svoje dejanje močno obžalujem. V tistem trenutku sem bil jezen in razočaran, reagiral sem skrajno neprimerno," se je posul s pepelom 26-letni Južnoameričan, ki je pred prihodom v Hamburg igral za Bayern iz Münchna. Za Peru je odigral 27 tekem, na njih pa je dosegel devet golov.

Več o Paolu Guerreru si lahko preberete tukaj.

Río Amazonas

Gladina reke Amazonke na severovzhodu Peruja je upadla na najnižjo raven v zadnjih štiridesetih letih. V državi se zaradi tega soočajo z veliko gospodarsko škodo.
Reka je namreč v Peruju ena izmed glavnih transportnih poti. Plutje po reki so tako morali že prepovedati šestim večjim ladjam, ki so zdaj zasidrane v pristanišču Iquitos.

Po podatkih oblasti je gladina reke Amazonke upadla na 106 metrov, kar je 50 centimetrov nižje kot zadnjega rekordnega leta 2005.Po podatkih perujskega meteorološkega zavoda razlog za tako nizko gladino reke tiči v zelo suhem vremenu, saj v Peruju ni deževalo že več dni.

Reka bo tako, če se bo takšno vreme še nadaljevalo, še upadala. Prihodnji mesec pa naj bi se stanje spet začelo izboljševati, saj se začne deževna sezona.

Amazonka je v omenjenem delu Peruja za samo gospodarstvo izjemnega pomena, saj na območju Iquitosa in drugih mest ni cestnih povezav. Tako ves tovorni promet poteka po Amazonki.

Hrano in druge nujne življenjske potrebščine tako prebivalcem dostavljajo s pomočjo manjših ladij, ki jim ne grozi, da bi nasedle. To pa zahteva svoj davek, saj se je zaradi tega pot podaljšala za dvakrat, cena prevoza pa je tudi dražja.
Amazonka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6,400 km druga najdaljša reka na svetu, najdaljša je Nil. Njeno porečje pokriva sedem milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja Brazilije. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih.
Del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih.
Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km.
V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 m in 45 m.
Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok. Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 m³ vode na sekundo ob visokem pa 120.000 do 150.000 m³ vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja). Največji desni pritoki Amazonke so Xingu, Tapajos, Madeira, Rio Purus, Juruma; levi pritoki pa so Rio Negro, Japura, Putumayo in Napo.

O tem, kako je Amazonka dobila svoje ime, poznamo dve teoriji. Po prvi naj bi bili prvi evropski prišleki ob potovanju po reki navzdol napadeni od Indijancev. Med njimi so opazili tudi ženske, ki so jih imeli za Amazonke - bojevnice iz grške mitologije, po katerih so poimenovali reko. Druga teorija pravi, da je bilo ime Amazonka izpeljano iz indijanske besede "Amacunu", ki pomeni bučanje vode.

Izvir: Mismi, Carhuasanta, Peru
Izliv: Atlantski ocean
Države porečja: Brazilija (62,4%), Peru (16,3%)
Bolivija (12,0%), Kolumbija (6,3%)
Ekvador (2,1%)
Dolžina: 6400 km
Nadmorska višina izvira: 5597 m
Povprečni pretok: 219.000 m³/s
Površina porečja: 6.915.000 km²

La Oroya

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih inštituta Blacksmith spada med deset najbolj onesnaženih mest na svetu.
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem, oziroma količina svinca v njihovi krvi presega dovoljeno raven.
Za neverjetno onesnaženje mesta je kriva ameriška družba Doe Run, ena izmed največjih svetovnih proizvajalk svinca. Podjetje naj bi po podatkih inštituta Blacksmith La Oroyo zastrupljalo od daljnega leta 1997.

Zastrupitve s svincem so še posebno škodljive za duševni razvoj otrok, saj težka kovina povzroča nepopravljivo škodo v centralnem živčnem sistemu, probleme v obnašanju, anemijo oz. slabokrvnost in duševne probleme. Obstajajo celo študije, ki razkrivajo, da so s svincem zastrupljeni že nerojeni otroci, saj se okužijo preko krvi matere. Drugače povedano, otroci so že pred rojstvom obsojeni na pekel, piše Global Post.

Rudnik hrani in zastruplja
Družba Doe Run je že pred več kot desetletjem postala del lokalne skupnosti, saj zaposluje okoli 3500 delavcev, mestna ekonomija pa je dobesedno zgrajena na svincu. Gre za neke vrste paradoks, saj družba mesto prehranjuje in zastruplja obenem. Podjetje Doe Run je metalurški kompleks od perujskih oblasti odkupilo leta 1997, medtem ko se svinec v mestu koplje vse od leta 1922.

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem.
Avgusta lani je medameriška komisija za človekove pravice razkrila izredno črn primer kršenja človekovih pravic, o čemer so takoj obvestili perujske oblasti, vendar pa se ti za pravice prebivalcev niso kaj dosti zmenili. Perujski zdravstveni sistem je v ruševinah, saj več kot polovica ljudi živi v katastrofalnih zdravstvenih razmerah.

Kilometre okoli rudnika in tovarne je izredno visoka koncentracija svinca, katerega so preiskovalci brez kakršnegakoli napora odkrili v sloju okoliških tal vse do globine desetih centimetrov.

Tudi v primeru, da se vzpostavi učinkovita kontrola nad onesnaževanjem mesta, je 12.000 otrok po navajanju strokovnjakov po vsej verjetnosti že utrpelo nepopravljivo zdravstveno škodo.

Llama boy mejor que Miller !

Lama boy boljši od Millerja

Ob zmagovalcu Carlu Janki sta bila po veleslalomu v središču pozornosti 51-letni Mehičan Von Hohenlohe in 16-letni Perujec Manfred Reyes, ki sta za prvakom zaostala 33 oziroma 25 sekund.Mlademu lama boyu je že med vožnjo padla iz rok palica, starajoči se smučarski princ pa je v izteku veleslalomske proge v Whistlerju povsem obvladal dajanje intervjujev. "Kot vedno je tudi letos divje, napeto. Gre za 'look'. Oči celotnega sveta so uprte sem," je niansiral smučarski eksot Hubertus von Hohenlohe, ki tekmuje za Mehiko.

Kot vedno je tudi letos divje, napeto. Gre za ‘look’. Oči celotnega sveta so uprte sem.
Von HohenloheV svoji bandido tekmovalni opravi, ovešen z vgraviranimi pištolami in pasovi z naboji, je poskušal Von Hohenlohe, z 51 leti najstarejši udeleženec zimskih olimpijskih igrah, še enkrat v popolnosti užiti svoje pete in verjetno zadnje igre: "Ne skrbi me moj čas, temveč moj slog in oblačila," je povedal eksot, ki je za olimpijskim zmagovalcem, Švicarjem Carlom Jankom, zaostal 33,64 sekunde.

Tudi za 16-letnega Manfreda Oettla Reyesa je bila na tekmovališču Creekside oprema ena od poglavitnih tem. O tem se je prvi udeleženec ZOI, ki prihaja iz Peruja, razgovoril v najboljši bavarski nemščini. Ko je začel tekmovati v svetovnem pokalu, so ljudje hoteli potipati njegovo oblačilo.

"Vsi mislijo, da je pletena," je pritrdil Manfred Oettl Reyes. Njegov tekmovalni dres je sila pisan, s potiskanimi lamami. Od daleč res deluje tako, kot da bi bil grobo pleten, ne pa izdelan iz visoko tehnološko obdelanega materiala. Z dve leti starejšo sestro Ornello, ki je na startnem seznamu tekmovalk v veleslalomu in slalomu, Manfred tvori prvo mini perujsko ekipo na zimskih olimpijskih igrah. Brat in sestra sta pravzaprav rojena v Münchnu, odrasla sta ob Chiemseeju, trenutno živita v avstrijskem Innsbrucku. Perujsko državljanstvo imata potomca nemškega očeta in perujske matere od lanskega poletja. Prošnjo, da v Kanadi zastopata barve andske države, so pozitivno rešili šele pred nekaj tedni.

"Zelo sem vesel, to je res krasno," je navdušen Manfred. Ujezilo ga je le, ker je med vožnjo izgubil eno od palic. "Poduk za Soči torej, da ju moram držati bolj čvrsto," je komentiral. Svojo prvo olimpijsko veleslalomsko vožnjo je najstnik končal na 67. mestu, od zmagovalca Janke ga je ločilo dobrih 24 sekund – v smučanju to pomeni cela svetlobna leta.

Bil sem boljši od Bodeja Millerja.
Manfred ReyesZabavni fant z izrazitimi črnimi valovitimi lasmi je svoj rezultat sprejel s šalo. "Bil sem boljši od Bodeja Millerja," se je pošalil, ko je imel v mislih odstop Američana. Na slalomu upa, da bo od Millerja dobil vsaj avtogram ("moram si pripraviti papir in svinčnik"), do ZOI 2014 pa računa, da bo izboljšal svoj športni dosežek.

zurnal24.si

Perú, vive la leyenda

CIA derribado avión de misioneros peruanos

Sorodniki misijonarske družine, ki je bila ubita leta 2001, ko je Cia perujski vojski naročila, naj sestrelijo njihovo letalo, ameriško vlado obtožujejo laganja in prikrivanja podatkov.Cia je perujski vojski naročila, naj sestrelijo misijonarsko letalo. (Foto: You Tube)

Jim in Veronica Bowers sta delala kot misijonarja v džungli na severu Peruja. Leta 2001 so se skupaj z otrokoma, šestletnim Coryjem in nekajmesečnim Charityjem, z malim letalom vračali v kamp, nakar jih je začelo zasledovati letalo Cie. Misleč, da so na letalu tihotapci droge, so agenti perujski vladi naročili, naj letalo sestrelijo. Agencija bi sicer morala le preveriti številko na repu plovila in ugotovili bi, da je letalo last Cerkve.

V posnetku, ki so ga objavili ameriški mediji, je mogoče slišati ugibanja agentov o potnikih letala. Debata teče o tem, ali so potniki trgovci z orožjem ali tihotapci droge. Cijino letalo je skoraj dve uri krožilo okoli nič hudega slutečih Bowersovih, nakar so vojski odredili ukaz za sestrelitev.

"So zagotovo kriminalci?" je vprašal agent Perujce, ki so na odgovor odgovorili pritrdilno. Eden izmed agentov je nato dejal kolegu, da misli, da bodo naredili ogromno napako. Ko so ugotovili, da je v letalu nedolžna družina, je bilo že prepozno.

Pilot na napačni frekveci
Potniki na letalu so kričali: "Ubijajo nas, pomagajte, prosimo vas, ubijajo nas!" Agent je v tistem trenutku vojski sporočil, naj prenehajo z obstreljevanjem. "Ne streljajte, ne, ne ..." je panično vzklikal, vendar je strel že pokosil Veronico Bowers, ki je sedela v krilu, obenem pa je dojenčku prestrelilo lobanjo. Pilot Kevin Donaldson, ki je bil težko ranjen v obe nogi, je uspel pristati na reki in rešiti življenje očetu, Coryju in sebi.

Pilot je kasneje v izjavi za medije dejal, da je bil ves čas na napačni frekvenci, tako da ni slišal nikakršnih opozoril. Frekvenco je začel iskali in jo je tudi našel ob prvem obstreljevanju.
Zaradi "napake" sta bila ob življenje mati in dojenček. (Foto: Reuters)

Cia: "Kršen ni bil noben zakon"

V devet let trajajoči preiskavi so bili zoper 16 agentov podani le disciplinski ukrepi, saj agencija zatrjuje, da ni bil kršen noben zakon. Televizijska hiša ABC je ugotovila, da je eden izmed agentov dobil disciplinski ukrep v obliki opomina, ki so ga napisali na njegov dosje.

"Dovolj imam vlade. Samo lažejo in prikrivajo podatke. Mislim, da bi morali odgovorni sedeti v zaporu," je dejal oče ustreljene Veronice Bowers.

zurnal24.si

Atrapados turistas quedaron sin comida

V Peruju so zaradi slabega vremena še vedno ujeti številni turisti. Ponekod so jih nastanili v telovadnice, šole in šotore, zemeljski plazovi pa so zahtevali tudi žrtve.



V bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu v Peruju je zaradi slabega vremena še vedno ujetih več kot 2500 turistov. Oblasti so od ponedeljka s helikopterji evakuirale 125 tujih turistov, medtem ko jih je okoli 1900 še vedno v kraju Aguas Calientes, 670 pa na znameniti Inkovski poti, ki je zaradi zemeljskih plazov na več krajih neprehodna. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica močnega deževja, onemogočen že od sobote.



Tudi smrtne žrtve
Slabo vreme je po podatkih perujskih oblasti na Inkovski poti zahtevalo že pet smrtnih žrtev. Zemeljski plaz je pod seboj pokopal 23-letno argentinsko turistko in njenega 33-letnega perujskega vodiča, ostali trije so bili domačini. Trije turisti pa so bili v zemeljskih plazovih na tej znameniti gorski pešpoti, ki so jo do Machu Picchuja zgradili Inki, ranjeni.

Zmanjkuje hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju že zmanjkovalo hrane. Med ujetimi turisti prevladujejo Američani, Argentinci, Čilenci, Avstralci in Evropejci.

24ur.com

Turistas atrapados en el Imperio de los Incas

Turisti zaradi obilnega dežja ostali ujeti

Perujske oblasti so s helikopterji začele evakuacijo okoli 2000 turistov, ki so zaradi slabega vremena ostali ujeti v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu.

Turisti so zaradi slabega vremena ostali ujeti v kraju Aguas Calientes v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica deževja, onemogočen že od sobote.


Nekdaj mogočno prestolnico inkovskega imperija Cuzco je dež močno poškodoval. (Foto: Reuters)

Turiste - gre povečini za Evropejce in Američane - s helikopterji prevažajo v kraj Ollantaytambo, od koder bodo z vlaki odšli v mesto Cuzco.

V kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, imajo še za tri do štiri dni hrane, je povedal predstavnik lokalnih oblasti.

Perujske oblasti so sicer na celotnem območju razglasile izredne razmere. Zaradi slabega vremena - po navedbah meteorologov je na območju padlo največ dežja v zadnjih 15 letih - so v ponedeljek prekinili tudi letalske polete med Cuzcom in perujsko prestolnico Lima.


24ur.com

Imperio inca

Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador.Zgodovina

Njihovi začetki so bili okoli leta 1200, ko je njihov prvi vladar Manqu Qhapaq, ki naj bi bil sin sonca, s sestro in soprogo Mama Uqllu prišel z Otoka Sonca v jezeru Titikaka na prvotno ozemlje Inkov. Po tradiciji je vrgel zlato palico, in tam, kjer naletela na tla, je ustanovil mesto Qusqu (kečuansko; špansko: Cusco). Mesto Qusqu je bilo razdeljeno v dve polovici, Zgornji Qusqu (Hanan Qusqu) in Spodnji Qusqu (Urin Qusqu). Prvih pet vladarjev je bilo iz Spodnjega Qusquja, od šestega pa naprej so pripadali Zgornjemu Qusquju. Še dve stoletji je inkovska država obsegala le Qusqu in okolico. Šele vladar Wiraqucha Inka je osvojil območja do mesta P'isaq ter do jezera Titikaka. Pachakutiq Yupanki je premagal glavne sovražnike Inkov, Chanke, potem pa ljudstvo Wanka, in s tem je razširil državo do današnjega perujskega departmaja Junin. Pod vladarjem Tupaq Yupanki so osvojili državo Chimu na severu Peruja, današnji Ekvador ter severno Argentino. Največji obseg je država imela pod vladarjem Wayna Qhapaq, ki je pred smrtjo državo razdelil med sinovoma: Waskar je vladal v jugu s Qusqujem, Atawallpa pa v severu. Potem je izbruhnila vojna med bratoma, ki jo je izkoristil španski osvajalec Francisco Pizarro. Ko je leta 1532 prišel v mesto Kashamarka (Cajamarca), je vzel Atawallpo kot talca, in kljub plačila odkupnine, cele sobe polnjene z zlatom, je Atawallpo dal usmrtiti. Leta 1533 so Španci osvojili Qusqu in imenovali inkovskega plemiča za vladarja Manqu Qhapaq II. Po neuspešnem uporu pod Manqujem Qhapaqom so Španci zažgali Qusqu, Manqu Qhapaq pa je pobegnil v mesto Willkapampa, vzhodno od Qusquja. Tam so Inki še vladali do leta 1572, ko jih je Francisco Toledo premagal. Zadnji inkovski vladar, Tupaq Amaru, je bil usmrčen na glavnem trgu Qusquja leta 1572.Ruševine inkovskega mesta Machu PicchuSacsayhuamánPachacamac Coricancha

Jezik

Inki so prevzeli kečuanščino kot državni jezik ter jo razširili po celotnem ozemlju svoje države, čeprav ni bila njihov prvotni jezik.

Materialna kultura

Inki niso poznali pisave, morda pa so njihovi vzorci v tekstilu (tukapu) služili na neki način za shranjevanje informacij. Poleg tega pa so uporabljali vrvice z vozli (kipu) v različnih barvah, s katerimi so shranjevali števila in s tem omogočali knjigovodstvo oz. statistiko vseh vrst blaga kot tudi prebivalstva. Niso imeli denarja in zato niso pobirali davkov v današnjem smislu. Namesto tega je njihova uradniška država izterjala tribute od podrejenih ljudstev, in sicer v obliki prirodnin kot tudi storitev.Kipu (vrvice z vozli)

Inki so imelo zelo razvito tkalstvo, s katerim so predelovali lamjo volno in bombaž. Ena tretjina delovnega časa podložnikov je bila namenjena inkovskemu vladarju, druga tretjina starim, bolnikom, vdovam, sirotam in drugim nemočnim. Zadnjo tretjino je posameznik lahko uporabljal za vzdrževanje družine. Plemiči in uradniki so bili osvobojeni služb v vojski ter na poljih, so lahko imeli več žena in so kot edini smeli nositi nakit.

Inkovski arhitekti in zidarji so opravljali čudovita, trajna dela. Zgradili so velike stavbe iz ogromnih kamnov brez malte, med katere ni bilo mogoče poriniti rezila. Take zidove najdemo še danes, npr. ostanke bivših inkovskih palač v centru mesta Cusco, ki zdaj služijo kot temelji cerkvenih ter uradnih stavb. Tisti zidovi so preživeli več potresov, v katerih so padle druge, kolonialne stavbe. Manj pomembna poslopja ter včasih tudi nadgradnje na kamnitih temeljih pa so gradili z glinastimi zidaki.Inkovski zid, Qusqu/Cusco, Peru

Glavna središča inkovske države so bila povezana s cestami med njimi 4000 km dolga in 8 m široka obalna cesta ter 5200 km dolga in 6 m široka gorska cesta v Andih, po katerih so hiteli menjalni tekači (chaski), ki so prenašali pomembna poročila do 400 km dnevno.

Inki so imeli razvito kovinarstvo. Orodje ter orožje so izdelovali iz bakra in brona. Tudi operirali so lobanje in okončine z bronastimi orodji.

Inki niso poznali niti kolesa niti pluga vlečenega z živalmi. Zemljo so obdelovali z motikami (chaki taklla), ki jih so rinili s pomočjo nog. Za preskrbo velikih količin ljudi v goratih ozemljih so gradili terase na pobočjih, ki jih so namakali z vodovodi. Presežke so shranjevali v skladiščih, v katerih ja pihal veter in s tem pridelke zaščitil pred gnilobo. Krompir so sušili z ponočnem zmrzovanjem. Pridelovali so koruzo, krompir, vrsto metlike (kinwa), ščir (kiwicha), bučo, paradižnik, arašid in papriko. Njihove domače živali so bile lame, race, alpake in morski prašički (quwi), katerih meso so jedli.

Bogovi
Ko vsa ljudstva Andov so Inki častili boga Stvarnika Sveta (Wiraqucha) in Mater Zemljo (Pachamama). Poleg tega pa so slavili Očeta Sonce (Inti), ki je bil oče inkovskih vladarjev.

Ha inventado delitos!

Pretresljiva novica, da so v Peruju ubijali ljudi, zato da so njihovo maščobo prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim družbam, se je izkazala za izmišljotino.

Policija je ob preiskavi domnevnih umorov celo predstavila video posnetke z mesta zločina.

Potem ko je svet pretresla novica, da so v Peruju našli nekaj deset trupel, ki naj bi jim odstranili maščobno tkivo in ga po visoki ceni prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim družbam, se je zdaj zgodil preobrat. Načelnik policije Eusebio Felix, ki je preiskovala primer, je namreč priznal, da si je vso zgodbo preprosto izmislil.

Vodja Perujske policije general Miguel Hidalgo je ob tem dejal, da je zelo osramočen. "To vpliva na ugled policije,“ je dodal. Politiki so medtem preiskovalca obsodili, da je s tem odgnal tuje turiste.

Prvi sumi glede zločinov so se pojavili, ko je eden od medicinskih izvedencev izpostavil nesmiselnost ubijanja ljudi zaradi njihove maščobe. To bi bilo namreč veliko lažje zbrati v klinikah za plastično kirurgijo, je pojasnil. "Če bi liter človeške maščobe res stal 15.000 dolarjev, ne bi te metali stran,“ se je strinjal odbor za medicino.

Po najnovejših podatkih naj celo ne bi šlo za več deset mrtvih, ampak zgolj enega, ki pa naj bi bil povezan s preprodajo kokaina. Tri osebe, osumljene umora, ki so že priprte, so po mnenju policije ustekleničili njegovo maščobo zato, da bi prestrašili ostale člane njegove tolpe.

24ur.com

Las playas más atractivas de América del Sur

Južno Ameriko z ene strani boža Atlantik in z druge Pacifik, zato ji obale in plaž ne manjka. Tudi takih, ki jim poznavalci priznavajo, da so seksi.

Če iščete mesta, kjer se življenje dogaja na plaži, majcene bikinije, ki komaj zakrijejo najnujnejše, in vznemirljivo naravno kuliso, je Južna Amerika prava smer. "Če hočete lepo plažo, na kateri ne boste le ležali in plavali, ampak se boste noro zabavali in srečevali lepe ljudi, morate priti v Južno Ameriko," je izjavil znani nogometaš iz Ria de Janeira, mesta, kjer plaže vsak dan "hranijo" tisoče iskalcev sonca in morja.

Južna Amerika je celina ekstremov in neverjetne naravne lepote. Ima Ande, najdaljšo kopensko gorsko verigo na svetu, ima Amazonko, najbolj vodnato reko na svetu, ima Titicaco, najvišje ležeče plovno jezero na svetu, in ima Atacamo, najbolj suho puščavo, izven Antarktike. In skoraj neskončno obalo s tisoči peščenih plaž (le dve južnoameriški državi, Bolivija in Paragvaj, nimata morja). Večina obale leži v tropskem pasu, severno od kozorogovega povratnika, zato so vode (predvsem ob atlantski obali) tople in primerne za plavanje. Izjema so obale južnega Čila in Južne Argentine, nekoliko hladnejši morski tok pa teče ob obalah Čila in Peruja od juga proti severu.

Copacabana je morda celo največja znamenitost Ria de Janeira, Brazilija.

Toples raje ne!
Najbolj znamenite južnoameriške plaže so nedvomno brazilske. Brazilci so iz plaže naredili kult. Na plaže se ne prihaja le na rekreacijo in/ali na počitek – plaža je za Brazilce način življenja in del njihove kulture. Urugvaj ima razvpito Punto del Este, peščeni polotok, kamor ob koncih tedna iz Buenos Airesa pridrvijo bogati Argentinci, pred davnimi leti pa se je oglasil tudi John F. Kennedy. Prekrasne plaže Kolumbije in Venezule na pravo priložnost še čakajo, plaže v Ekvadorju, Peruju in severnem Čilu postajajo vse bolj priljubljene med deskarji ... Telesa so najbolj razkrita v vroči Braziliji, drugje se domačini soncu raje nastavljajo v kopalkah, ki pokrijejo več, toples in nudizem pa v Južni Ameriki "uradno" (skoraj) ne obstajata. A plaže na zeleni celini so vseeno zelo seksi.

Dodajam nekaj fotografij, ki jih je izbrala spletna stran revije Forbes:

Choroni/Puerto Colombia, Venezuela

Mancora, Peru

Tayrona, Kolumbija

Punta del Este, Urugvaj

Pichilemu, Čile

Fernando de Noronha, Brazilija

¡Advertencia!, sobre el cambio climático

Helena Christensen, nekdanja supermanekenka, ki je najraje fotografinja, na podnebne spremembe na Zemlji opozarja s fotografijami, ki jih je naredila v Peruju.

Lepotica, ki se je 25. decembra 1968 rodila očetu Dancu in materi Perujki, je odraščala na Danskem, leta 1987 postala miss Danske, bila v devetdesetih ena od znamenitih in bajno plačanih supermanekenk in leta 1991 očarala v videu Wicked Game s Chrisom Isaakom. A Helenina ljubezen je že od najstniških let fotografija.

Danka opozarja politike
Ko je potovala po domovini svoje matere, je posnela tudi serijo fotografij, ki opozarjajo, kakšne so v Peruju posledice podnebnih sprememb na planetu. Projekta se je Christensenova lotila skupaj z Oxfamom, mednarodno organizacijo, ki išče rešitve za boj proti revščini in neenakosti. Fotografije Peruja dokumentirajo učinke podnebnih sprememb na Zemlji, je Helena povedala v Londonu, kjer so te dni na ogled njene fotografije – razstava ima zgovoren naslov Meltdown (Taljenje). Mimogrede je še pozvala politike, svetovne voditelje in vse druge, ki se bodo decembra zbrali v Köbenhavnu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so oni tisti, ki imajo moč, zato so nujne spremembe v njihovih rokah. Na težko pričakovani konferenci v danski prestolnici naj bi namreč dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil Kjotski protokol.

Kulture izginjajo
In kaj pripovedujejo perujske fotografije Christensenove? Helena je pojasnila, da je v Peruju videla, kakšne posledice ima krčenje ledenikov v Andih za tamkajšnje kmete. Ker je vode vse manj, celotne vasi izgubljajo prihodke od kmetovanja, zato so se ljudje prisiljeni seliti v mesta. "Te kulture bodo izginile. In to je zelo žalostno, saj je to res poseben del Južne Amerike," je povedala Danka. Oxfam ocenjuje, da se je v zadnjih 30 letih površina ledenikov v Peruju zmanjšala za 22 odstotkov.

Nekaj Heleninih fotografij iz Peruja:

Pierde peso con chocolate

Za vse čokoholike prihaja dobra novica: na prodajnih policah bo kmalu mogoče dobiti čokolado, ki vam bo pomagala izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Nova različica čokolade, imenovana Lola, je stoodstotno naravna, okus pa ima natanko takšen kot navadna čokolada.

Alge za hujšanje
Kot pravijo Lolini izdelovalci, je največja razlika v receptu, ki vsebuje sestavine, zaradi katerih se sladkosnedi ne bodo več počutili lačne. Narejena je iz kakava iz Peruja in Santa Dominga, izdelalo pa jo je špansko podjetje Covcoa BIO.

Čokolada ima nenavaden zelen odtenek, kar povzročijo mikroskopske alge, ki jih uporabljajo pri izdelovanju. Alge vsebujejo hranilne snovi, kot sta vitamina A in B12, ki pripomoreta k izgubi kilogramov.

Božična pokušina
"Ljudje bi mogli pojesti eno do dve čokoladi eno uro pred obrokom," je pojasnil eden od izdelovalcev Armando Yanez. "Ima intenziven okus in izjemno visoke lastnosti oksidantov."

Lolo so dobro sprejeli sladkosnedi pokuševalci na čokoladnem šovu v Madridu. Zdaj Covcoa BIO upa, da so ljubitelji čokolade pripravljeni na pravo božično pokušino Lole.

zurnal24.si

Contrabando con grasa humana

Peru: Policija je aretirala štiri člane tolpe, ki naj bi morili, nato pa maščobo žrtev prodajali za kozmetično uporabo

Lima - Policija je v Peruju aretirala štiri ljudi, osumljene poboja ducatov ljudi, katerih maščobo in tkiva naj bi za kozmetično uporabo prodajali na evropski trg. Tolpa naj bi svoje žrtve domnevno iskala na odročnih poteh in cestah, nato so jih z zgodbico o službi zvabili tja, kamor so jih želeli dobiti, tam pa so jim odstranili maščobo in jo prodajali po 10.000 evrov na liter. Dva druga člana tolpe, domnevno naj bi bila Italijana, sta še vedno na begu.Policija predvideva, da bi lahko bila ta tolpa odgovorna za smrti 60 ljudi na tem območju. Na tiskovni konferenci so policisti novinarjem pokazali dve steklenici s človeško maščobo in pa fotografije ene od domnevnih žrtev. Nekateri osumljenci so svoja dejanja že priznali ter policiji razložili, da so umorili ljudi z namenom, da jim v laboratoriju odstranijo maščobo in tkivo ter ju na evropski trg prodajo najboljšemu ponudniku. To naj bi bila kozmetična in farmacevtska podjetja, a policiji zaenkrat še ni uspelo potrditi takšne povezave.

Vodja kriminalistov perujske policije Felix Burga je novinarjem povedal, da "sumi na obstoj mednarodne mreže preprodaje človeške maščobe“, a tudi tega zaenkrat še ne more dokazati. Prvega osumljenca so na avtobusni postaji v Limi aretirali na začetku tega meseca, s seboj pa je imel pošiljko maščobe.

Eden od osumljencev naj bi policiji natančno opisal, kako so žrtve ubili ter jim kasneje še odstranili maščobo in tkiva. Vodja tolpe Hilario Cudena naj bi se s takšnimi umori ukvarjal že desetletja, maščobo pa naj bi v prestolnico Peruja prodajal nekemu posredniku, ki ga policija sedaj skuša prijeti.

Novice.Dnevnik.si

Video z naslovom: Perujski policisti so aretirali osebe, ki naj bi se ukvarjale s prodajo človeškega maščobnega tkiva si lahko ugledate tukaj.

Oso sin pelos

Zgubljajo dlako in begajo znanstvenike

Trije medvedje v leipziškem živalskem vrtu so izgubili skoraj vso dlako, znanstvenike pa begajo vzroki. Primeri niso osamljeni.Plešavost je začela te južnoameriške medvede prizadejati po vsem svetu. FOTO: AFP

Medvedke Dolores, Bianca in Lolita so v različni fazi plešavosti, en pa je že popolnoma plešast, piše BBC. S podobnimi težavami pa se soočajo tudi živalski vrtovi v Evropi in izven nje, je povedal oskrbnik leipziškega živalskega vrta Gerd Noetzhold.

Zato so po besedah Noetzholda skupaj zbobnali mednarodno skupino veterinarjev, ki se s
pojavom ukvarjajo že dalj časa. Eden od znanstvenikov Gerard Baars meni, da bi vzrok lahko ležal v podnebju in prehrani medvedov.

"Komaj sem verjel, da gre za medveda, čeprav se z njimi ukvarjam že celo življenje," je dejal Baars. "Povedal sem, da bi lahko nanje vplivala podnebje in prehrana, saj so tropske živali, ki smo jih preselili v našo klimo. Zato bi jih morali imeti zaprte, kjer bi simulirali tropsko podnebje s slamo po tleh," je še dodal Baars.

Medvedke sicer izvirajo iz Južne Amerike iz goratih predelov Ekvadorja, Peruja in severa Bolivije.

zurnal24.si