DO PERU: 101 Things to Experience

Ta e-knjiga je polna nesvetov in idej kaj videti, storiti in poiskusiti v Peruju. Prav tako zanimive in koristne so povazave do raznih spletnih strani, video posnetkov ter člankov, vse to z preprosto navigacijo v PDF farmatu. ENJOY :)

La Oroya

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih inštituta Blacksmith spada med deset najbolj onesnaženih mest na svetu.
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem, oziroma količina svinca v njihovi krvi presega dovoljeno raven.
Za neverjetno onesnaženje mesta je kriva ameriška družba Doe Run, ena izmed največjih svetovnih proizvajalk svinca. Podjetje naj bi po podatkih inštituta Blacksmith La Oroyo zastrupljalo od daljnega leta 1997.

Zastrupitve s svincem so še posebno škodljive za duševni razvoj otrok, saj težka kovina povzroča nepopravljivo škodo v centralnem živčnem sistemu, probleme v obnašanju, anemijo oz. slabokrvnost in duševne probleme. Obstajajo celo študije, ki razkrivajo, da so s svincem zastrupljeni že nerojeni otroci, saj se okužijo preko krvi matere. Drugače povedano, otroci so že pred rojstvom obsojeni na pekel, piše Global Post.

Rudnik hrani in zastruplja
Družba Doe Run je že pred več kot desetletjem postala del lokalne skupnosti, saj zaposluje okoli 3500 delavcev, mestna ekonomija pa je dobesedno zgrajena na svincu. Gre za neke vrste paradoks, saj družba mesto prehranjuje in zastruplja obenem. Podjetje Doe Run je metalurški kompleks od perujskih oblasti odkupilo leta 1997, medtem ko se svinec v mestu koplje vse od leta 1922.

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem.
Avgusta lani je medameriška komisija za človekove pravice razkrila izredno črn primer kršenja človekovih pravic, o čemer so takoj obvestili perujske oblasti, vendar pa se ti za pravice prebivalcev niso kaj dosti zmenili. Perujski zdravstveni sistem je v ruševinah, saj več kot polovica ljudi živi v katastrofalnih zdravstvenih razmerah.

Kilometre okoli rudnika in tovarne je izredno visoka koncentracija svinca, katerega so preiskovalci brez kakršnegakoli napora odkrili v sloju okoliških tal vse do globine desetih centimetrov.

Tudi v primeru, da se vzpostavi učinkovita kontrola nad onesnaževanjem mesta, je 12.000 otrok po navajanju strokovnjakov po vsej verjetnosti že utrpelo nepopravljivo zdravstveno škodo.

Mamachas juegan al futbol

Mamachas oziroma indijanske ženske iz Andov se vsako leto decembra zberejo v perujski Limi, da bi odigrale finale nogometnega turnirja. V spodnjih slikah preverite, kako so driblale to leto.

zurnal24.si

¡Advertencia!, sobre el cambio climático

Helena Christensen, nekdanja supermanekenka, ki je najraje fotografinja, na podnebne spremembe na Zemlji opozarja s fotografijami, ki jih je naredila v Peruju.

Lepotica, ki se je 25. decembra 1968 rodila očetu Dancu in materi Perujki, je odraščala na Danskem, leta 1987 postala miss Danske, bila v devetdesetih ena od znamenitih in bajno plačanih supermanekenk in leta 1991 očarala v videu Wicked Game s Chrisom Isaakom. A Helenina ljubezen je že od najstniških let fotografija.

Danka opozarja politike
Ko je potovala po domovini svoje matere, je posnela tudi serijo fotografij, ki opozarjajo, kakšne so v Peruju posledice podnebnih sprememb na planetu. Projekta se je Christensenova lotila skupaj z Oxfamom, mednarodno organizacijo, ki išče rešitve za boj proti revščini in neenakosti. Fotografije Peruja dokumentirajo učinke podnebnih sprememb na Zemlji, je Helena povedala v Londonu, kjer so te dni na ogled njene fotografije – razstava ima zgovoren naslov Meltdown (Taljenje). Mimogrede je še pozvala politike, svetovne voditelje in vse druge, ki se bodo decembra zbrali v Köbenhavnu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so oni tisti, ki imajo moč, zato so nujne spremembe v njihovih rokah. Na težko pričakovani konferenci v danski prestolnici naj bi namreč dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil Kjotski protokol.

Kulture izginjajo
In kaj pripovedujejo perujske fotografije Christensenove? Helena je pojasnila, da je v Peruju videla, kakšne posledice ima krčenje ledenikov v Andih za tamkajšnje kmete. Ker je vode vse manj, celotne vasi izgubljajo prihodke od kmetovanja, zato so se ljudje prisiljeni seliti v mesta. "Te kulture bodo izginile. In to je zelo žalostno, saj je to res poseben del Južne Amerike," je povedala Danka. Oxfam ocenjuje, da se je v zadnjih 30 letih površina ledenikov v Peruju zmanjšala za 22 odstotkov.

Nekaj Heleninih fotografij iz Peruja:

514 personas murieron de neumonía en el Perú durante 2009

V tem letu je v Peruju zaradi pljučnice umrlo kar 514 otrok, najpogostejše žrtve so bili otroci mlajši od 5 let.

To je bilo poudarjeno s strani koordinatorja Health Foruma, Walterja Borja, ki je ugotovil, da se ti smrtni primeri niso zgodili le zaradi vala izrednega mrazu, kot je v andskih visokogorji na jugu države, temveč tudi v toplejši območjih, kot Huánaco ali Loreto.

V telefonskem razgovoru s CPN Radio, je dejal, da spreminjanje nekaterih vidikov življenja, življenjski pogoji in hranilni dejavniki ljudi prispevajo k temu povečanju primerov.

Borja je pozval vse starše novorojenčkov in majhnih otrok, da jih nemudoma odpeljejo v najbližje zdravstvene centre, takoj ko opazijo težave z dihanjem pri njihovih malčkih.

Aeropuertos de mayor altitud en el mundo

Najvišje ležeča letališča na svetu

Najvišje ležeče letališče na svetu je San Rafael v perujskih Andih na višini 4.396 metrov, na drugem mestu mu sledi letališče Bandaga na vzhodu Kitajske na nadmorski višini 4.334 metrov, kamor leti celo letalska družba Air China. Na tretje mestu najvišje ležečih letališč je novo letališče Kangding v zahodni kitajski provinci Sichuan in leži na nadmorski višini 4.280 metrov. Četrto mesto pripa-da letališču v bolivijskem La Pazu (4.058 metrov) in peto mesto pripa-da letališču La Puno v Peruju na 4000 metrih nad-morske višine.