Río Amazonas

Gladina reke Amazonke na severovzhodu Peruja je upadla na najnižjo raven v zadnjih štiridesetih letih. V državi se zaradi tega soočajo z veliko gospodarsko škodo.
Reka je namreč v Peruju ena izmed glavnih transportnih poti. Plutje po reki so tako morali že prepovedati šestim večjim ladjam, ki so zdaj zasidrane v pristanišču Iquitos.

Po podatkih oblasti je gladina reke Amazonke upadla na 106 metrov, kar je 50 centimetrov nižje kot zadnjega rekordnega leta 2005.Po podatkih perujskega meteorološkega zavoda razlog za tako nizko gladino reke tiči v zelo suhem vremenu, saj v Peruju ni deževalo že več dni.

Reka bo tako, če se bo takšno vreme še nadaljevalo, še upadala. Prihodnji mesec pa naj bi se stanje spet začelo izboljševati, saj se začne deževna sezona.

Amazonka je v omenjenem delu Peruja za samo gospodarstvo izjemnega pomena, saj na območju Iquitosa in drugih mest ni cestnih povezav. Tako ves tovorni promet poteka po Amazonki.

Hrano in druge nujne življenjske potrebščine tako prebivalcem dostavljajo s pomočjo manjših ladij, ki jim ne grozi, da bi nasedle. To pa zahteva svoj davek, saj se je zaradi tega pot podaljšala za dvakrat, cena prevoza pa je tudi dražja.
Amazonka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6,400 km druga najdaljša reka na svetu, najdaljša je Nil. Njeno porečje pokriva sedem milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja Brazilije. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih.
Del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih.
Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km.
V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 m in 45 m.
Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok. Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 m³ vode na sekundo ob visokem pa 120.000 do 150.000 m³ vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja). Največji desni pritoki Amazonke so Xingu, Tapajos, Madeira, Rio Purus, Juruma; levi pritoki pa so Rio Negro, Japura, Putumayo in Napo.

O tem, kako je Amazonka dobila svoje ime, poznamo dve teoriji. Po prvi naj bi bili prvi evropski prišleki ob potovanju po reki navzdol napadeni od Indijancev. Med njimi so opazili tudi ženske, ki so jih imeli za Amazonke - bojevnice iz grške mitologije, po katerih so poimenovali reko. Druga teorija pravi, da je bilo ime Amazonka izpeljano iz indijanske besede "Amacunu", ki pomeni bučanje vode.

Izvir: Mismi, Carhuasanta, Peru
Izliv: Atlantski ocean
Države porečja: Brazilija (62,4%), Peru (16,3%)
Bolivija (12,0%), Kolumbija (6,3%)
Ekvador (2,1%)
Dolžina: 6400 km
Nadmorska višina izvira: 5597 m
Povprečni pretok: 219.000 m³/s
Površina porečja: 6.915.000 km²

La mancha de petróleo contaminado el Amazonas

V perujski džungli je v Amazonko iz tankerja izteklo skoraj 60.000 litrov nafte. Razlitje so sicer omejili, nekaj škode pa je vseeno že povzročene.

Tanker naftne družbe Pluspetrol iz Argentine je po delu Amazonke v perujski džungli prevažal okoli 800.000 litrov nafte, ko se je zgodila nesreča, zaradi katere je skozi odprtino začela iztekati njegova vsebina. Vzrok nesreče še ni znan.

Do zdaj je iz tankerja izteklo okoli 400 sodčkov nafte, kar je okoli 60.000 litrov. Pedro Sanchez, perujski minister za energetiko in rudarstvo, je sporočil, da ta količina sicer ni velika, a je kljub temu zahteval preiskavo o dogodku. "Razlilo se je od 370 do 400 sodčkov nafte, kar ni veliko. Pristaniški uslužbenci, ki so odgovorni za to območje, zdaj zadevo preiskujejo in se dogovarjajo o nadaljnjih ukrepih," je dejal.

Razlitje nadzorujejo in preprečujejo tudi uslužbenci omenjenega podjetja, lokalni viri pa pravijo, da je škoda že storjena. Voda je okužena, bregove bodo morali prečistiti. Razlitje predstavlja tveganje za zdravje domačinov, rastlinskega in živalskega življenja. Oljni madeži so vidni tudi vzdolž reke Maranon, plovne poti, ki teče skozi regijo Loreto v vzhodni džungli.

"Del razlitega olja smo počistili, dela pa še ne. Tega je naplavilo na rečne bregove, kjer pušča madeže. Torej bo vso zemljo treba prekopati in predelati v prvotno sestavo," je še dodal Sanchez.

Un sismo de 5,8 grados sacudió el centro de Perú

Peru prizadel nov potres

Potres z močjo 5,8 stopnje po Rihterjevi lestvici je zatresel Pucallpo, regijo v perujski džungli Ucayali, vendar je bilo potres čutiti v številnih mestih po državi v ključno z Limo.

Potres je stresel perujsko džunglo včeraj ob 5:52 po lokalnem času, epicenter je bil registriran 28 kilometrov od mesta Puccalpa na globini 126 kilometrov.

Gibanje tal je bilo čutiti v mestih po državi, kot so: Trujillo, Chimbote, Cerro de Pasco, Huánuco, Pucallpa, San Ramón in Lima.

Čutili pa so ga tudi v mestu Cruzeiro do Sul v Braziliji.

¿El medio ambiente o el desarrollo economico de la amazonia peruana?

Zaradi protestov zaprli naftovod v Amazonskem nižavju

Po večtedenskih protestih v perujskem Amazonskem nižavju, je državno energetsko podjetje minuli teden sporočilo, da bo zaprlo sporni naftovod. Domačini so zaprli ceste in vodne poti ter od vlade zahtevali, da prekliče investicijski zakon, ki ga je Peru sprejel skupaj s sporazumom o prosti trgovini z ZDA, in popravi koncesije, ki so jih podelili tujim energetskim podjetjem.

Peru si prizadeva povečati število tujih investicij v državi in se iz uvoznika nafte preoblikovati v izvoznika nafte. "Zaradi protestov domačinov smo morali delo popolnoma ustaviti," je povedal Luis Suarez, vodja vzdrževanja na 854 kilometrov dolgem naftovodu državnega podjetja Petroperu. Dodal je, da naftovod dnevno prečrpa približno 40,000 sodov nafte. Na območju amazonskega deževnega gozda je prisotnih več deset domačih in tujih energetskih podjetij, med njimi tudi španski Repsol-YPF in francoski Perenco.

Od aprila, ko so se protesti začeli, se je količina prečrpane nafte zmanjšala, situacija pa se je vedno bolj zaostrovala. V petek so protestniki z zaporami na rekah preprečili plovbo 41 ladjam različnih energetskih podjetij. Suarez je povedal, da bo zaustavitev naftovoda največ škode povzročila družbam kot sta Petroperu in Pluspetrol, ki naftovod uporabljajo za transport surove nafte do rafinerij na obali.

Perujska vlada, ki po vsej državi prodaja rudarske in energetske koncesije, je bila deležna številnih kritik okoljevarstvenikov in skupin za varstvo človekovih pravic, saj naj bi tehnološki razvoj ogrožal okolje in plemena amazonskega deževnega gozda izpostavljal novim in smrtonosnim boleznim. Vlada je pred dvema tednoma v določenih regijah razglasila izredno stanje, zaradi česar lahko nad protestnike pošlje oborožene enote in predpiše policijsko uro ter tako prekine demonstracije. Protestniki so v odgovor začeli pozivati k vstaji, vendar so svoje pozive kmalu preklicali.

V spor se je vključil varuh človekovih pravic, ki bo pomagal doseči dogovor med vlado in domačini.

VEČER.COM