Mostrando las entradas con la etiqueta Cuzco. Mostrar todas las entradas
Mostrando las entradas con la etiqueta Cuzco. Mostrar todas las entradas

sábado, 30 de enero de 2010

Todos los turistas varados en Machu Picchu fueron evacuados a Cusco

Perujske oblasti so končale evakuacijo turistov, ki so bili zaradi dežja in zemeljskih plazov več dni ujeti na območju blizu znamenitega inkovskega mesta Machu Picchu.

Še zadnje od skupno okoli 4000 turistov ujetih v bližini Machu Picchuja so v petek na varno prepeljali s helikopterji. Po besedah perujskega ministra za turizem Martina Pereza v okolici največje perujske turistične znamenitosti ni nobenega turista več, saj so evakuirali tudi tiste, ki so želeli ostati na območju.

Perujske oblasti se morajo po dolgotrajni reševalni akciji zdaj lotiti obnove območja, ki ga je močno deževje hudo prizadelo. Po besedah perujskega predsednika Alana Garcie, ki je prizadeta območja obiskal v petek, bodo za obnovo železniške proge med mestom Aguas Calientes ob vznožju Machu Picchuja in Cuzcom, najbližjim večjim mestom, potrebovali najmanj dva meseca.

Garcia je obenem napovedal pomoč domačinom, ki jih je prizadela vodna ujma. PO ocenah perujskih oblasti je zaradi deževja streho nad glavo izgubilo okoli 80.000 ljudi. Deževje in zemeljski plazovi so zahtevali tudi deset smrtnih žrtev – umrlo je devet Perujcev in argentinska turistka.

Machu Picchu je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti Latinske Amerike, ki jo letno obišče več kot 400.000 turistov. Gre za ostanke inkovskega mesta iz 15. stoletja, ki leži v gorskem grebenu kakih 70 kilometrov od Cusca.












24ur.com

jueves, 28 de enero de 2010

Atrapados turistas quedaron sin comida

V Peruju so zaradi slabega vremena še vedno ujeti številni turisti. Ponekod so jih nastanili v telovadnice, šole in šotore, zemeljski plazovi pa so zahtevali tudi žrtve.



V bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu v Peruju je zaradi slabega vremena še vedno ujetih več kot 2500 turistov. Oblasti so od ponedeljka s helikopterji evakuirale 125 tujih turistov, medtem ko jih je okoli 1900 še vedno v kraju Aguas Calientes, 670 pa na znameniti Inkovski poti, ki je zaradi zemeljskih plazov na več krajih neprehodna. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica močnega deževja, onemogočen že od sobote.



Tudi smrtne žrtve
Slabo vreme je po podatkih perujskih oblasti na Inkovski poti zahtevalo že pet smrtnih žrtev. Zemeljski plaz je pod seboj pokopal 23-letno argentinsko turistko in njenega 33-letnega perujskega vodiča, ostali trije so bili domačini. Trije turisti pa so bili v zemeljskih plazovih na tej znameniti gorski pešpoti, ki so jo do Machu Picchuja zgradili Inki, ranjeni.

Zmanjkuje hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju že zmanjkovalo hrane. Med ujetimi turisti prevladujejo Američani, Argentinci, Čilenci, Avstralci in Evropejci.

24ur.com

martes, 26 de enero de 2010

Turistas atrapados en el Imperio de los Incas

Turisti zaradi obilnega dežja ostali ujeti

Perujske oblasti so s helikopterji začele evakuacijo okoli 2000 turistov, ki so zaradi slabega vremena ostali ujeti v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu.

Turisti so zaradi slabega vremena ostali ujeti v kraju Aguas Calientes v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica deževja, onemogočen že od sobote.

Peru
Nekdaj mogočno prestolnico inkovskega imperija Cuzco je dež močno poškodoval. (Foto: Reuters)

Turiste - gre povečini za Evropejce in Američane - s helikopterji prevažajo v kraj Ollantaytambo, od koder bodo z vlaki odšli v mesto Cuzco.

V kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, imajo še za tri do štiri dni hrane, je povedal predstavnik lokalnih oblasti.

Perujske oblasti so sicer na celotnem območju razglasile izredne razmere. Zaradi slabega vremena - po navedbah meteorologov je na območju padlo največ dežja v zadnjih 15 letih - so v ponedeljek prekinili tudi letalske polete med Cuzcom in perujsko prestolnico Lima.


24ur.com

jueves, 31 de diciembre de 2009

Imperio inca

Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador.Zgodovina
Njihovi začetki so bili okoli leta 1200, ko je njihov prvi vladar Manqu Qhapaq, ki naj bi bil sin sonca, s sestro in soprogo Mama Uqllu prišel z Otoka Sonca v jezeru Titikaka na prvotno ozemlje Inkov. Po tradiciji je vrgel zlato palico, in tam, kjer naletela na tla, je ustanovil mesto Qusqu (kečuansko; špansko: Cusco). Mesto Qusqu je bilo razdeljeno v dve polovici, Zgornji Qusqu (Hanan Qusqu) in Spodnji Qusqu (Urin Qusqu). Prvih pet vladarjev je bilo iz Spodnjega Qusquja, od šestega pa naprej so pripadali Zgornjemu Qusquju. Še dve stoletji je inkovska država obsegala le Qusqu in okolico. Šele vladar Wiraqucha Inka je osvojil območja do mesta P'isaq ter do jezera Titikaka. Pachakutiq Yupanki je premagal glavne sovražnike Inkov, Chanke, potem pa ljudstvo Wanka, in s tem je razširil državo do današnjega perujskega departmaja Junin. Pod vladarjem Tupaq Yupanki so osvojili državo Chimu na severu Peruja, današnji Ekvador ter severno Argentino. Največji obseg je država imela pod vladarjem Wayna Qhapaq, ki je pred smrtjo državo razdelil med sinovoma: Waskar je vladal v jugu s Qusqujem, Atawallpa pa v severu. Potem je izbruhnila vojna med bratoma, ki jo je izkoristil španski osvajalec Francisco Pizarro. Ko je leta 1532 prišel v mesto Kashamarka (Cajamarca), je vzel Atawallpo kot talca, in kljub plačila odkupnine, cele sobe polnjene z zlatom, je Atawallpo dal usmrtiti. Leta 1533 so Španci osvojili Qusqu in imenovali inkovskega plemiča za vladarja Manqu Qhapaq II. Po neuspešnem uporu pod Manqujem Qhapaqom so Španci zažgali Qusqu, Manqu Qhapaq pa je pobegnil v mesto Willkapampa, vzhodno od Qusquja. Tam so Inki še vladali do leta 1572, ko jih je Francisco Toledo premagal. Zadnji inkovski vladar, Tupaq Amaru, je bil usmrčen na glavnem trgu Qusquja leta 1572.Ruševine inkovskega mesta Machu PicchuSacsayhuamánPachacamac Coricancha

Jezik
Inki so prevzeli kečuanščino kot državni jezik ter jo razširili po celotnem ozemlju svoje države, čeprav ni bila njihov prvotni jezik.

Materialna kultura
Inki niso poznali pisave, morda pa so njihovi vzorci v tekstilu (tukapu) služili na neki način za shranjevanje informacij. Poleg tega pa so uporabljali vrvice z vozli (kipu) v različnih barvah, s katerimi so shranjevali števila in s tem omogočali knjigovodstvo oz. statistiko vseh vrst blaga kot tudi prebivalstva. Niso imeli denarja in zato niso pobirali davkov v današnjem smislu. Namesto tega je njihova uradniška država izterjala tribute od podrejenih ljudstev, in sicer v obliki prirodnin kot tudi storitev.Kipu (vrvice z vozli)

Inki so imelo zelo razvito tkalstvo, s katerim so predelovali lamjo volno in bombaž. Ena tretjina delovnega časa podložnikov je bila namenjena inkovskemu vladarju, druga tretjina starim, bolnikom, vdovam, sirotam in drugim nemočnim. Zadnjo tretjino je posameznik lahko uporabljal za vzdrževanje družine. Plemiči in uradniki so bili osvobojeni služb v vojski ter na poljih, so lahko imeli več žena in so kot edini smeli nositi nakit.

Inkovski arhitekti in zidarji so opravljali čudovita, trajna dela. Zgradili so velike stavbe iz ogromnih kamnov brez malte, med katere ni bilo mogoče poriniti rezila. Take zidove najdemo še danes, npr. ostanke bivših inkovskih palač v centru mesta Cusco, ki zdaj služijo kot temelji cerkvenih ter uradnih stavb. Tisti zidovi so preživeli več potresov, v katerih so padle druge, kolonialne stavbe. Manj pomembna poslopja ter včasih tudi nadgradnje na kamnitih temeljih pa so gradili z glinastimi zidaki.Inkovski zid, Qusqu/Cusco, Peru

Glavna središča inkovske države so bila povezana s cestami med njimi 4000 km dolga in 8 m široka obalna cesta ter 5200 km dolga in 6 m široka gorska cesta v Andih, po katerih so hiteli menjalni tekači (chaski), ki so prenašali pomembna poročila do 400 km dnevno.

Inki so imeli razvito kovinarstvo. Orodje ter orožje so izdelovali iz bakra in brona. Tudi operirali so lobanje in okončine z bronastimi orodji.

Inki niso poznali niti kolesa niti pluga vlečenega z živalmi. Zemljo so obdelovali z motikami (chaki taklla), ki jih so rinili s pomočjo nog. Za preskrbo velikih količin ljudi v goratih ozemljih so gradili terase na pobočjih, ki jih so namakali z vodovodi. Presežke so shranjevali v skladiščih, v katerih ja pihal veter in s tem pridelke zaščitil pred gnilobo. Krompir so sušili z ponočnem zmrzovanjem. Pridelovali so koruzo, krompir, vrsto metlike (kinwa), ščir (kiwicha), bučo, paradižnik, arašid in papriko. Njihove domače živali so bile lame, race, alpake in morski prašički (quwi), katerih meso so jedli.

Bogovi
Ko vsa ljudstva Andov so Inki častili boga Stvarnika Sveta (Wiraqucha) in Mater Zemljo (Pachamama). Poleg tega pa so slavili Očeta Sonce (Inti), ki je bil oče inkovskih vladarjev.

martes, 20 de octubre de 2009

Eslovenos contrabando cocaína en el Perú

Slovenci tihotapili 55 kilogramov kokaina.

Peru - V Peru so oblasti aretirale tri Slovence, ki naj bi tihotapili 55 kilogramov kokain. Slovenci naj v kovčkih imeli s to drogo prepojena oblačila.
Zaradi nedovoljene trgovine s prepovedano drogo so trije slovenski državljani zaenkrat v preiskovalnem zaporu. V okviru mednarodnega policijskega sodelovanja poteka zbiranje obvestil o okoliščinah storitve kaznivega dejanja, zaradi interesa nadaljnjih postopkov pa več podatkov ne more posredovati, so sporočili iz generalne policijske uprave.

Trojico naj bi aretirali že konca septembra ob njihovi predvideni vrnitvi domov, pred katero naj bi se založili z zajetno količino kokaina. V njihovih potovalkah naj bi odkrili kar 55,5 kilograma kokaina.

Slovence naj bi aretirali na letališču v Cuscu, od koder so nameravali poleteli najprej v Limo, sledili bi leti do Sao Paola, Lizbone in Pariza.

siol.net
Foto: Reutres

domingo, 18 de octubre de 2009

País diversa, llena de secretos !

Raznolika dežela, polna skrivnosti!

Raziskovanje po Južni Ameriki je vedno pestro v pravem pomenu besede, saj vključuje krajše trekinge in lahkotnejša vandranja, izlete po puščavah, vulkanih in jezerih.
Peru slike-4
Jezero Titicaca, plavajoči otoki Uros

Na Cekinu smo vam pred kratkim predstavili potovanje po Boliviji iz cenovnega vidika, tokrat pa vam bomo pobližje predstavili potepanje po tretji največji državi v Južni Ameriki - po Peruju.

Peru, skrivnostna dežela starodavnih Inkov ter območje kulturnih in naravnih znamenitosti, nam s svojo lego odpira pogled proti zahodu na Tihi ocean ter na sosednje države Ekvador, Kolumbija, Brazilija, Bolivija ter Čile. Peru, ki je geografsko zelo razčlenjena država, vsakega popotnika navduši s svojo tradicijo, zgodovino, prijaznimi ljudi ter glasbo, ki jo je moč slišati na vsakem koraku.

Lima, glavno mesto Peruja, je prestolnica kulturnih znamenitosti, pestrega nočnega življenja in prometnega kaosa, ki se mu preprosto ne morete izogniti. Za raziskovanje po mestu, kjer živi kar osem milijonov ljudi, najlažje dostopamo kar z lokalnimi avtobusi, za katere je potrebno odšteti 60 centov pa vse tja do enega evra. Lahko pa si omislite tudi vožnjo s taksijem, cena za najem pa bo odvisna predvsem od vaših pogajalskih sposobnosti.

Od Lime se lahko proti severu države peljemo za vsega sedem evrov, ki nas po dobrih osmih urah pripeljejo do visoko ležečega mesta Huaraz. Od tod lahko dostopamo do najdaljšega svetovnega gorstva, Andov. Za štiridnevni treking z vodnikom, hrano ter spanjem v šotorih boste morali odšteti okoli 120 evrov. Vzpon na pettisočaka je kaj hitro bogato poplačan, saj se vam odpre prečudovit pogled na bogato naravo, previse, gorska jezera ter znamenite ledenike.

Peru slike-6
Oaza Huacachina

Če pa si želite ogledati južni del Peruja, vas lahko pot zanese do Pisca, kjer se lahko s čolni odpravite do najpomembnejšega morskega rezervata na svetu, kjer si lahko pobližje ogledate vrsto morskih ptic, pelikanov in kolonij morskih levov. Vse to le za skromnih sedem evrov.

Od Pisca vas loči le tri ure vožnje do puščavskega mesteca Ice, od koder se s taksijem odpravite do slikovite in priljubljene turistične oaze Huacachina. Za približno 15 evrov se lahko predate lepoti obširne puščave, sončnih zahodov, deskanju po pesku ali pa enodnevnemu izletu po vinskih kleteh.

Zagotovo pa ne boste doživeli Peruja v pravi luči, če ne obiščete Cusca, prestolnico Inkov, ki leži na nadmorski višini 3500 metrov in velja za eno najprepoznavnejših območij za raziskovanje inkovske kulture. Tu mrgoli zgodovinskih spomenikov, muzejev in drugih kulturnih znamenitosti, ki jih lahko obiščete le za dva evra.

Sicer pa so cene na tem turistično bolj obarvanem območju malenkost višje. Tako za prenočišče odštejete minimalno pet evrov na noč, kar je približno dvakrat več od cen prenočišč v drugih mestih po državi.

Peru slike-8

Izgubljeno mesto Inkov, Machu Picchu

Za obisk izgubljenega mesta Inkov, vsem bolje poznanega pod imenom Machu Picchu, pa lahko izberete različne možnosti. Na voljo vam je večdnevni treking, prevoz z avtobusom ali pa vožnja z vlakom do mesta Aquas Calientes, od koder se z avtobusom ali peš odpravite do inkovskih razvalin. Za povratno vožnjo z vlakom boste odšteli 65 evrov, za vstopnino na Machu Picchu pa slabih 14 evrov.

Pot lahko nadaljujete do Arequipe, belega mesta, od koder si le privoščite dvodnevni treking po drugem najglobjem kanjonu na svetu – Colca Canyon, kjer je med drugim moč opaziti znamenite kondorje in druge prebivalce gorskega sveta. Paket, ki vključuje stroške prevoza, vodenja, hrane in prenočišča, vam bo denarnico izpraznil za 50 evrov.

Vredna doživetja pa je tudi vožnja z ladjico po najvišjem ležečem jezeru na svetu, Titicaca, kjer si lahko ogledate znamenite Uros otoke ter otok Tequile že za slabih šest evrov. Zagotovo vas bo očaralo tamkajšnje življenje ter prijazni domačini, ki jih res srečate na vsakem koraku!

Peru slike-2
Mesto Cusco z znamenito cerkvijo



Dodajam povezavo do drugega bloga dašcin zvežčič, kjer blogarka opisuje nepravilnosti s tem člankom objavljenim na internetni strani Cekin.si.
Dodajam tudi povezavo do foruma Peru (Vse o Peruju), kjer se tudi govori o zgoraj omenjenih temah.

miércoles, 20 de agosto de 2008

La Ciudad Imperial

Cusco (Cuzco) kečuansko tudi Qusqu je mesto v jugovzhodnem Peruju in ima približno 300.000 prebivalcev. Bil je glavno mesto Inkov. Španci so leta 1533 mesto osvojili in po neuspešnem uporu indijancev leta 1536 zažgali.
Mesto Cuzco je bilo po inkovskem verovanju središče sveta. Zgrajeno je bilo v obliki pume, gorskega leva, in trdnjava Sacsayhuaman je bila pumina glava. Kot orlovo gnezdo na vrhu hriba je zgrajena tik nad mestom, na nadmorski višini 3500 metrov. Od glavnega trga v Cuzcu je oddaljena le pol ure hoje navkreber.

Po dobrih 12 urah mučne vožnje z avtobusnim prevoznikom Civa iz Lime . Za vozovnico sva odštela 100 solov, bila pa sva v prvem razredu, sedeži niso bili nič bolj udobni, razgled pa sva imela super, no če pozabimo počeno prvo šipo; sva prispela v Cusco. Tam so naju pričakali protesti in s tem zaprte vse ceste do središča mesta in kar sva kasneje izvedela tudi vse trgovine, restavracije, muzeji,... v samem mestu. Na izbiro sva imela dve možnosti, nebogljeno čakati v avtobusu kdaj se bo kaj premaknilo ali pa se odraviti na dobre dve ure hoje v samo središče mesta. Midva sva se odločila za peš pot, kar pa na višini 3500 metrov tudi ni tako preprosto. Že po nekaj minutah sva se počutila zelo utrujeno in dihanje je bilo vedno bolj težko, še dobro da sva prej vzela tablete za višinski razliko, če ne bi bilo verjetno še huje. Po dobrih dveh urah sva prispela v središče mesta, kje so naju pričakali še večji in bolj glasni protesti domačinov, ki so zahtevali od država boljše pogoje in si stemi protesti sami sebi delali škodo. Mesto sva si dokaj na hitro ogledala, v muzeje in druge turistične točke pa se na žalost nisva mogla odpraviti, ker je bilo vse zaprto, tudi taksiji, avtobusi in vlaki niso tisti dan vozili nikamor. Nisva imela druge izbire kot pa si poiskati hotel in si nabrati novih moči za naslednjo pustolovščino. Ker je Cusco izredno turistično mesto, so bile cene hotelov v primerjavi z drugimi mesti zelo drage, predvsem pa v središču mesta.







Cuzco je zaradi cvetočega turizma, najbolj razvito in sodobno perujsko mesto. Turizem se pozna na vsakem koraku – tako zaradi nenehnega srečevanja turistov kot tudi zaradi domačinov, ki turistom prodajajo različne izdelke, predvsem volnena oblačila iz alpake in lame. Meni je simpatičen fantek hotel prodati vsaj eno od mnogih slik, a jo na žalost nisem mogla kupiti, cena je bila kar zasoljena. Tako, da se je na koncu, ko me je še označil za slabega človeka moral zadovoljiti s piškotki, ki sva mu jih z Eliom dala.




Popoldan sva se z avtom odpeljala do mesta Ollantaytambo od koder pelje vlak do Aguas Calientes in naprej do najinega cilja Machu Pichhu. Seveda zaradi vse nastale zmede, ki je nastala zaradi protestov sva morala obrati daljšo pot. Tako, da sva v Ollantaytambo prišla v večernih urah, ko se je že začelo mračiti. Pot naju je takoj zanesla k železniški postaji, kjer sva 2 uri čakala v vrsti, zato da so nama na koncu povedala, da je današnji prevoz z vlakom le za domačine in da jaz kot turistka nimam nobene možnosti, da sedem na ta vlak. Probala sva vse variante a sva na koncu obupala in se odločila da odpotujeva zjutraj. Ker naju je smola spremljala že od samega začetka tudi tukaj nisva imela sreča, zjutraj nisva dobila turistične karte zame, ker je bilo vse že zasedeno. Tako, da sva jo rezervirala za naslednje dan zgodaj zjutraj. Drugače pa sta vsaj za zadnjih nekaj kilometrov do izhodišča vzpona na Machu Picchu na voljo le dve alternativi, vlak ali pa treking. Zadnji je kljub samo 32 km zaradi ogromne nadmorske višine zelo naporen, traja štiri dni in ga je treba v suhi sezoni rezervirati tudi več kot leto vnaprej, razen če greš v lastni režiji. Zaradi pomanjkanja časa sva uporabila železno cesto. Ker sem bila jaz turistka, Elio pa je domačin se nisva mogla peljati v istem vlaku. Meni so seveda zaračunali zasoljeno turistično vozovnico (31 $), Elio pa je plačal le nekaj solov. V Aguas Calientes sva prišla v poznih jutranjih urah vsak svojim vlakom in tudi postaja za turiste je bila čisto na drugem koncu kot pa za domačine. Po dobri uri čakanja, me je Elio le našel na klopci, kjer sem se že začela spraševala, zakaj njegov vlak tako zamuja. Nato sva se končno podala tja kamor sva bila namenjena. Machu Picchu leži v gorah, približno 400 m nad dolino, po kateri se vije reka. Po plačilu vstopnine (61 solov, tukaj na žalost brez popustov za študente) se odpre fenomenalen pogled na razvaline, ki kot da lebdijo nekje med zemljo in oblaki. Še vedno ni popolnoma jasno, čemu je bil sploh namenjen Machu Picchu, najnovejše teorije pa namigujejo, da je bilo mesto zapuščeno in pozabljeno že pred prihodom španskih konkvistadorjev. Zgodovinarji se strinjajo glede pomena mesta v njegovem času, na kar sklepajo na podlagi kraljeve palače in različnih templjev. Imela sva tudi simpatično vodičko, ki man je vsem v skupini zelo dobro in z navdušenjem predstavila Machu Pichhu.


foto 1: Cuzco
foto 2: Paro
foto 3: Plaza de Armas (Santo Domingo)
foto 4: La iglesia del La Compañia en la plaza de Armas
foto 5: Plaza de Armas
foto 6: Piedra de los doce ángulos en la Calle Hatum Rumiyuq