Río Amazonas

Gladina reke Amazonke na severovzhodu Peruja je upadla na najnižjo raven v zadnjih štiridesetih letih. V državi se zaradi tega soočajo z veliko gospodarsko škodo.
Reka je namreč v Peruju ena izmed glavnih transportnih poti. Plutje po reki so tako morali že prepovedati šestim večjim ladjam, ki so zdaj zasidrane v pristanišču Iquitos.

Po podatkih oblasti je gladina reke Amazonke upadla na 106 metrov, kar je 50 centimetrov nižje kot zadnjega rekordnega leta 2005.Po podatkih perujskega meteorološkega zavoda razlog za tako nizko gladino reke tiči v zelo suhem vremenu, saj v Peruju ni deževalo že več dni.

Reka bo tako, če se bo takšno vreme še nadaljevalo, še upadala. Prihodnji mesec pa naj bi se stanje spet začelo izboljševati, saj se začne deževna sezona.

Amazonka je v omenjenem delu Peruja za samo gospodarstvo izjemnega pomena, saj na območju Iquitosa in drugih mest ni cestnih povezav. Tako ves tovorni promet poteka po Amazonki.

Hrano in druge nujne življenjske potrebščine tako prebivalcem dostavljajo s pomočjo manjših ladij, ki jim ne grozi, da bi nasedle. To pa zahteva svoj davek, saj se je zaradi tega pot podaljšala za dvakrat, cena prevoza pa je tudi dražja.
Amazonka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6,400 km druga najdaljša reka na svetu, najdaljša je Nil. Njeno porečje pokriva sedem milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja Brazilije. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih.
Del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih.
Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km.
V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 m in 45 m.
Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok. Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 m³ vode na sekundo ob visokem pa 120.000 do 150.000 m³ vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja). Največji desni pritoki Amazonke so Xingu, Tapajos, Madeira, Rio Purus, Juruma; levi pritoki pa so Rio Negro, Japura, Putumayo in Napo.

O tem, kako je Amazonka dobila svoje ime, poznamo dve teoriji. Po prvi naj bi bili prvi evropski prišleki ob potovanju po reki navzdol napadeni od Indijancev. Med njimi so opazili tudi ženske, ki so jih imeli za Amazonke - bojevnice iz grške mitologije, po katerih so poimenovali reko. Druga teorija pravi, da je bilo ime Amazonka izpeljano iz indijanske besede "Amacunu", ki pomeni bučanje vode.

Izvir: Mismi, Carhuasanta, Peru
Izliv: Atlantski ocean
Države porečja: Brazilija (62,4%), Peru (16,3%)
Bolivija (12,0%), Kolumbija (6,3%)
Ekvador (2,1%)
Dolžina: 6400 km
Nadmorska višina izvira: 5597 m
Povprečni pretok: 219.000 m³/s
Površina porečja: 6.915.000 km²