Promet v Peruju je res neorganiziran, kakšne velike kontrole nisem zaznala, da o gužvi sploh ne govorim. Vsem se neprestano mudi, tako, da avtobus skoraj nima časa ustaviti. Kar mi je zelo všeč je, da na avtobus ali taksi čakaš nekaj minutk. Ne kot tukaj, ko gre avtobus do Kranja le vsako uro in kakšnih konkretnih postaj tudi ni, oziroma so na vsakih nekaj metrov; kaj bi si želeli boljšega. S taksiji se prav veliko nisva vozila, no razen takrat, ko se nama ni dalo gužvati v prenatrpanih avtobusih, kljub temu so pa še dražji. Sama sem res prava navdušenka avtobusov, v Peruju mi je pa še posebej všeč, ker nikoli ni rutine, nikoli ne veš kdaj te bo kakšen prišel zabavat s svojimi triki ali prositi za pomoč, nekajkrat sva celo z Eliom sodelovala v čarovniškem triku :). No potem vidiš, da je to v Peruju vsakdanja rutina. Meni je bilo res težko gledati ljudi, ko so me prosili za en sol ali še to ne, nisem se mogla le obrniti stran kot to dela veliko ljudi. Na koncu me je Elio že opozarjal, da vsake mu na žalost ne bom mogla pomagati, no dober namen pa tudi šteje, kaj ne? 
Na tejle slikici je pa nekaj primerkov avtobusnih vozovnic, večino so tele iz Lime, tko so mi bile všeč, da sem jih kar začela mal zbirati, hmmm ja res jih mam že kar veliko (kdo zamenja? :)
Na začetku mi res ni bilo jasen glede voznikov pa, kako jih bi imenovala "pomočnikov v avtobusu", v Sloveniji smo navajeni, da na avtobusu kupimo karto, ko vstopimo vanj, takoj pri vozniku, no v Peruju pa to delajo moški in ženske (čeprav slednje nikoli nisem narajmala), ki se sprehajajo po avtobusu. Elio pravi, da bi bila ta služba kot nalašč za mene, ker sem res spretna s cingljanjem kovančkov, no temu ne morem oporekati, a vseeno nisem pokazala, kakšne velike ambicije v to smer :).
foto 1: boletos de megabusfoto 2: en hora punta el bus va lleno
foto 3: bus
foto 4: taxi pequeno
foto 5: horas del trafico en el centro de Lima
No hay comentarios.:
Publicar un comentario