sábado, 7 de junio de 2008

El principio ...

Sabado, 09.02.2008
Letela sem z letalsko družbo Iberia, in sicer iz Benetk (letališče Marca Pola), v Španiji, Barajas sem se "presedlala" in nato po dvanajstih urah končno prišla na letališče J Chavez Internacional v Limo.V Španiji imajo super letališče, jaz sem se znašla, v novem terminalu, ki je res vrhunski. Tudi, če se hočeš se ne moreš izgubiti :). Med letoma sem imela dobre dve ure časa, tako, da sem se lahko še malo razgledala na okoli, na žalost samo znotraj letališča. Novi terminal celo premore podzemno železnico, s turbo vlakom. Drugače je pa Špansko letališče, ki se nahaja v Madridu, največje Evropsko letališče, zaradi nove pridobitve terminala pa po novem tudi najbolj sodobno. Arhitektura mi je bila zelo všeč, a meni se je vedno, ko sem hodila dalje, zdelo kot da tukaj se pa že bila, kot da bi se vrtela v krogih. No na kar se izkaže, da so bile to le moje domneve. Vem, da so Perujci znani po tem, da zelo radi zamujajo, tako, da nisem bila nič presenečena, ko smo v Madridu čakali perujske zamudnike. Leteli smo slabih dvanajst ur, čeprav se mi je zdelo, kot da bi leteli cel dan. Verjetno zato, ker minute nad Atlanckim tečejo počasneje :).

Imela sem res veliko srečo, da sem sedela pri oknu, čeprav kaj več od morja tudi nisem videla. Prevzela me je Amazonka, ki se je iz letala videla v vsej svoji mogočnosti.

Po "ožuljenih" ritih od neprestanega sedenja in bolečem hrbtu, nas je v Limi pričakal prečudovit sončni zahod, kar nisem se ga mogla nagledati.
Komaj sem že čakala, da bom lahko izstopila iz letališča, objela Elia in se skupaj z njim podala na nepozabno pustolovščino. No, pa so me na poti do tja vstavile še raznovrstne formalnosti, ki pa so me kar zabavale. Perujski Cholo, ki je bil na carini in nam je pregledoval potne liste, se je hotel
naučiti malo Slovenščine, tako, da sem ga par besed naučila in se pri tem zelo nasmejala.
Prtljago sem čakala več kot uro pa pol, sem nekje na sredini že paniko zganjale, ker sem mislila, da se je izgubila nekje v Španiji, no hvala bogu temu ni bilo tako. Zunaj me je že čakal Elio, v prvi vrsti in srečanje z njim je bilo res sladko.
Ko sem izstopila iz letališča je vame kar udarila vročina, a klima mi je ugajala, kar na enkrat so se okoli naju nagužvali taksisti in nama ponujali prevoz. Še dobra, da sem imela Elia, čene bi še pristala na kakšne zasoljene cene, ki pa so se mi takrat zdele čisto primerne. Pot od letališča pa do Av. Gran Chimu kjer živi Elio, je bil predvsem tih, a z odprtimi usti, že takrat sem vedela, da bo Peru v meni pustil velik pečat in da ga nikoli ne bom želela izpustiti. Navdušil me je. Hrup je bil ogromen, najbolj presenetljivo se mi je zdelo, ko so vsi trobili vse povprek in vozili tako zelo blizu iz vseh strani in koncev. Večkrat sem dobila občutek, da se bo zgodil, kar karambol, no pa ni bilo nič.
slika 1: letališče Barajas - aeropuerto en España
slika 2: mogočna Amazonka - Amazon de gran alcance
slika 3: sončni zahod nad Limo - puesta del sol sobre Lima

No hay comentarios.: