domingo, 29 de noviembre de 2009

Disculpa por abusos!

Perujske oblasti so se opravičile prebivalcem afriškega rodu. Priznale so namreč, da so bili že stoletja žrtve diskriminacije in različnih zlorab. Še več, zavedajo se, da se poniževanja nadaljujejo še naprej.

Perujske oblasti so se opravičile prebivalcem afriškega porekla, saj so bili v preteklosti žrtve organiziranega zatiranja in kratenja osnovnih človekovih pravic. Da razmere v državi še vedno niso rožnate, so predstavniki priznali, toda prvi korak k izboljšanju razmer je storjen, poroča britanska spletna stran BBC.

"Stoletja so bili žrtve zlorab,“ so prvič v zgodovini Peruja priznali odgovorni v državi. Opravičilo je bilo objavljeno v časopisu El Peruano, pripravljajo pa posebno javno slovesnost, na kateri bodo izrekli tudi uradno opravičilo. Kdaj bo potekala prireditev, še ni znano.

V Peruju živi med pet in deset odstotkov ljudi z afriškimi koreninami. Njihovi predniki so bili sužnji, ki so jih v regijo pripeljali španski kolonialisti. Prvi Afričani so v Peru prispeli v 16. stoletju kot sužnji. Peru je suženjstvo prepovedal leta 1854.

Peru ni prva država Latinske Amerike, ki se je opravičila omenjeni populaciji, je pa prva, ki je poleg še priznala, da se ljudje še naprej soočajo s težavami in diskriminacijo zaradi svojega porekla.

Nekateri strokovnjaki so bili kljub opravičilu zelo kritični do perujskih oblasti. Opravičilo se ni niti v eni točki nanašalo na samo suženjstvo kot tako, prav tako naj ne bi vsebovalo zaveze, da bodo odgovorni storili vse, kar je v njihovi moči, da takoj odpravijo diskriminatorne vzorce. Opozarjajo tudi, da omenjena skupina ni edina, ki se sooča s tovrstnimi težavami, in da je diskriminacija drugačnih v Peruju velika težava.

Ženska in otrok

24ur.com

jueves, 26 de noviembre de 2009

Las playas más atractivas de América del Sur

Južno Ameriko z ene strani boža Atlantik in z druge Pacifik, zato ji obale in plaž ne manjka. Tudi takih, ki jim poznavalci priznavajo, da so seksi.

Če iščete mesta, kjer se življenje dogaja na plaži, majcene bikinije, ki komaj zakrijejo najnujnejše, in vznemirljivo naravno kuliso, je Južna Amerika prava smer. "Če hočete lepo plažo, na kateri ne boste le ležali in plavali, ampak se boste noro zabavali in srečevali lepe ljudi, morate priti v Južno Ameriko," je izjavil znani nogometaš iz Ria de Janeira, mesta, kjer plaže vsak dan "hranijo" tisoče iskalcev sonca in morja.

Južna Amerika je celina ekstremov in neverjetne naravne lepote. Ima Ande, najdaljšo kopensko gorsko verigo na svetu, ima Amazonko, najbolj vodnato reko na svetu, ima Titicaco, najvišje ležeče plovno jezero na svetu, in ima Atacamo, najbolj suho puščavo, izven Antarktike. In skoraj neskončno obalo s tisoči peščenih plaž (le dve južnoameriški državi, Bolivija in Paragvaj, nimata morja). Večina obale leži v tropskem pasu, severno od kozorogovega povratnika, zato so vode (predvsem ob atlantski obali) tople in primerne za plavanje. Izjema so obale južnega Čila in Južne Argentine, nekoliko hladnejši morski tok pa teče ob obalah Čila in Peruja od juga proti severu.

Copacabana je morda celo največja znamenitost Ria de Janeira, Brazilija.

Toples raje ne!
Najbolj znamenite južnoameriške plaže so nedvomno brazilske. Brazilci so iz plaže naredili kult. Na plaže se ne prihaja le na rekreacijo in/ali na počitek – plaža je za Brazilce način življenja in del njihove kulture. Urugvaj ima razvpito Punto del Este, peščeni polotok, kamor ob koncih tedna iz Buenos Airesa pridrvijo bogati Argentinci, pred davnimi leti pa se je oglasil tudi John F. Kennedy. Prekrasne plaže Kolumbije in Venezule na pravo priložnost še čakajo, plaže v Ekvadorju, Peruju in severnem Čilu postajajo vse bolj priljubljene med deskarji ... Telesa so najbolj razkrita v vroči Braziliji, drugje se domačini soncu raje nastavljajo v kopalkah, ki pokrijejo več, toples in nudizem pa v Južni Ameriki "uradno" (skoraj) ne obstajata. A plaže na zeleni celini so vseeno zelo seksi.

Dodajam nekaj fotografij, ki jih je izbrala spletna stran revije Forbes:

Choroni/Puerto Colombia, Venezuela

Mancora, Peru

Tayrona, Kolumbija

Punta del Este, Urugvaj

Pichilemu, Čile

Fernando de Noronha, Brazilija

¡Advertencia!, sobre el cambio climático

Helena Christensen, nekdanja supermanekenka, ki je najraje fotografinja, na podnebne spremembe na Zemlji opozarja s fotografijami, ki jih je naredila v Peruju.

Lepotica, ki se je 25. decembra 1968 rodila očetu Dancu in materi Perujki, je odraščala na Danskem, leta 1987 postala miss Danske, bila v devetdesetih ena od znamenitih in bajno plačanih supermanekenk in leta 1991 očarala v videu Wicked Game s Chrisom Isaakom. A Helenina ljubezen je že od najstniških let fotografija.

Danka opozarja politike
Ko je potovala po domovini svoje matere, je posnela tudi serijo fotografij, ki opozarjajo, kakšne so v Peruju posledice podnebnih sprememb na planetu. Projekta se je Christensenova lotila skupaj z Oxfamom, mednarodno organizacijo, ki išče rešitve za boj proti revščini in neenakosti. Fotografije Peruja dokumentirajo učinke podnebnih sprememb na Zemlji, je Helena povedala v Londonu, kjer so te dni na ogled njene fotografije – razstava ima zgovoren naslov Meltdown (Taljenje). Mimogrede je še pozvala politike, svetovne voditelje in vse druge, ki se bodo decembra zbrali v Köbenhavnu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so oni tisti, ki imajo moč, zato so nujne spremembe v njihovih rokah. Na težko pričakovani konferenci v danski prestolnici naj bi namreč dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil Kjotski protokol.

Kulture izginjajo
In kaj pripovedujejo perujske fotografije Christensenove? Helena je pojasnila, da je v Peruju videla, kakšne posledice ima krčenje ledenikov v Andih za tamkajšnje kmete. Ker je vode vse manj, celotne vasi izgubljajo prihodke od kmetovanja, zato so se ljudje prisiljeni seliti v mesta. "Te kulture bodo izginile. In to je zelo žalostno, saj je to res poseben del Južne Amerike," je povedala Danka. Oxfam ocenjuje, da se je v zadnjih 30 letih površina ledenikov v Peruju zmanjšala za 22 odstotkov.

Nekaj Heleninih fotografij iz Peruja:


lunes, 23 de noviembre de 2009

Pierde peso con chocolate

Za vse čokoholike prihaja dobra novica: na prodajnih policah bo kmalu mogoče dobiti čokolado, ki vam bo pomagala izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Nova različica čokolade, imenovana Lola, je stoodstotno naravna, okus pa ima natanko takšen kot navadna čokolada.

Alge za hujšanje
Kot pravijo Lolini izdelovalci, je največja razlika v receptu, ki vsebuje sestavine, zaradi katerih se sladkosnedi ne bodo več počutili lačne. Narejena je iz kakava iz Peruja in Santa Dominga, izdelalo pa jo je špansko podjetje Covcoa BIO.

Čokolada ima nenavaden zelen odtenek, kar povzročijo mikroskopske alge, ki jih uporabljajo pri izdelovanju. Alge vsebujejo hranilne snovi, kot sta vitamina A in B12, ki pripomoreta k izgubi kilogramov.

Božična pokušina
"Ljudje bi mogli pojesti eno do dve čokoladi eno uro pred obrokom,"
je pojasnil eden od izdelovalcev Armando Yanez. "Ima intenziven okus in izjemno visoke lastnosti oksidantov."

Lolo so dobro sprejeli sladkosnedi pokuševalci na čokoladnem šovu v Madridu. Zdaj Covcoa BIO upa, da so ljubitelji čokolade pripravljeni na pravo božično pokušino Lole.

zurnal24.si

viernes, 20 de noviembre de 2009

Contrabando con grasa humana

Peru: Policija je aretirala štiri člane tolpe, ki naj bi morili, nato pa maščobo žrtev prodajali za kozmetično uporabo

Lima - Policija je v Peruju aretirala štiri ljudi, osumljene poboja ducatov ljudi, katerih maščobo in tkiva naj bi za kozmetično uporabo prodajali na evropski trg. Tolpa naj bi svoje žrtve domnevno iskala na odročnih poteh in cestah, nato so jih z zgodbico o službi zvabili tja, kamor so jih želeli dobiti, tam pa so jim odstranili maščobo in jo prodajali po 10.000 evrov na liter. Dva druga člana tolpe, domnevno naj bi bila Italijana, sta še vedno na begu.Policija predvideva, da bi lahko bila ta tolpa odgovorna za smrti 60 ljudi na tem območju. Na tiskovni konferenci so policisti novinarjem pokazali dve steklenici s človeško maščobo in pa fotografije ene od domnevnih žrtev. Nekateri osumljenci so svoja dejanja že priznali ter policiji razložili, da so umorili ljudi z namenom, da jim v laboratoriju odstranijo maščobo in tkivo ter ju na evropski trg prodajo najboljšemu ponudniku. To naj bi bila kozmetična in farmacevtska podjetja, a policiji zaenkrat še ni uspelo potrditi takšne povezave.

Vodja kriminalistov perujske policije Felix Burga je novinarjem povedal, da "sumi na obstoj mednarodne mreže preprodaje človeške maščobe“, a tudi tega zaenkrat še ne more dokazati. Prvega osumljenca so na avtobusni postaji v Limi aretirali na začetku tega meseca, s seboj pa je imel pošiljko maščobe.

Eden od osumljencev naj bi policiji natančno opisal, kako so žrtve ubili ter jim kasneje še odstranili maščobo in tkiva. Vodja tolpe Hilario Cudena naj bi se s takšnimi umori ukvarjal že desetletja, maščobo pa naj bi v prestolnico Peruja prodajal nekemu posredniku, ki ga policija sedaj skuša prijeti.

Novice.Dnevnik.si

Video z naslovom: Perujski policisti so aretirali osebe, ki naj bi se ukvarjale s prodajo človeškega maščobnega tkiva si lahko ugledate tukaj.

sábado, 14 de noviembre de 2009

Las vacas toman el mundo!

Lima se je v četrtek pridružila skupini 70 mest, ki gostijo največjo in najbolj smešno razstavo na svetu: "parada krav" ki je prišla tudi na ulice Lime.

Razstava, ki sledi sanjam, da bi umetnost bolj približali človeku se je odprla v torek iz pod rok, župana Lime, Luisa Castañede. Krave so okrasili številni perujski umetniki, ki so uporabljali tradicionalne perujske motive, prav tako so s tem želeli spodbujati lokalno umetnost in prispevati k dobrodelnosti. Ti edinstveni kipi krav bodo na svojih izbranih mestih ostali vse do februarja, sredstva od prodaje pa bodo šla v sklad Centro Anne Sullivan, fundacija Lima in NGO partnerji v zdravstvu.Kipe krav trenutno lahko najdemo v parkih po Limi, kot so Sáenz Peña park in Chabuca Granda boulevard v Bearrancu, Plaza de Armas v centru Lime, Salazar, Parque del Amor, Raimondi in Kennedy park v Miraflores, Pueblo Libre Central Park in Jockey Plaza Shopping Center v Surcu.
Nekatere lokalne osebnosti, ki so zaslužni za edinstvene kipe krav so Gian Marco, Dina Páucar, Damaris, Carlos Galdós, Pochi Marambio, Raúl Romero, Bruno Pinasco, Mauricio Fernandini, Marcelo Wong, Eduardo Tokeshi, Aldo Shiroma, José Antonio Morales, José Miguel Valdivia in Carlos Revilla med mnogimi in drugi.
Ta razstava, ki se je začel pred desetimi leti v Zürichu in jo lahko najdemo v 70 mestih po vsem svetu, kot so New York, Buenos Aires, Chicago, London, Pariz, Atene, Lizbona in Sao Paulo, je bila ideja Walter Knappa.
Cow Parade

viernes, 13 de noviembre de 2009

Oso sin pelos

Zgubljajo dlako in begajo znanstvenike

Trije medvedje v leipziškem živalskem vrtu so izgubili skoraj vso dlako, znanstvenike pa begajo vzroki. Primeri niso osamljeni.Plešavost je začela te južnoameriške medvede prizadejati po vsem svetu. FOTO: AFP

Medvedke Dolores, Bianca in Lolita so v različni fazi plešavosti, en pa je že popolnoma plešast, piše BBC. S podobnimi težavami pa se soočajo tudi živalski vrtovi v Evropi in izven nje, je povedal oskrbnik leipziškega živalskega vrta Gerd Noetzhold.

Zato so po besedah Noetzholda skupaj zbobnali mednarodno skupino veterinarjev, ki se s
pojavom ukvarjajo že dalj časa. Eden od znanstvenikov Gerard Baars meni, da bi vzrok lahko ležal v podnebju in prehrani medvedov.

"Komaj sem verjel, da gre za medveda, čeprav se z njimi ukvarjam že celo življenje," je dejal Baars. "Povedal sem, da bi lahko nanje vplivala podnebje in prehrana, saj so tropske živali, ki smo jih preselili v našo klimo. Zato bi jih morali imeti zaprte, kjer bi simulirali tropsko podnebje s slamo po tleh," je še dodal Baars.

Medvedke sicer izvirajo iz Južne Amerike iz goratih predelov Ekvadorja, Peruja in severa Bolivije.

zurnal24.si

miércoles, 4 de noviembre de 2009

El canalla sentimental

Danes vam predstavljam knjigo perujskega pisatelja Jaime Bayly-a z naslovom El canalla sentimental (Sentimentalna baraba).

Provokativen, len, romantični samouničevalec, protisloven, nezvest, domišljav, neresen, spogledljiv, zapeljevalec in pravi "prasec"; takšen je Jaime Bayly, pisatelj in televizijski voditelj, ki ima svoje življenje urejeno v nekem tesnem, napetem ravnovesju.
V knjigi opisuje odnos z Martinom, njegovim fantom in edinim moškim v katerega je bil kdaj koli zaljubljen, opisuje težke trenutke, ki spremljajo ta odnos a tudi vztrajnost, k boju za obstanek te velike ljubezni.
Zgodba se dotakne tudi njegovih dveh hčera Camile in Lole zaradi katerih mora vsak teden prepotovati milijon kilometrov, da jih lahko vidi, hčerki, ki jih obožuje in ljubi brezpogojno.
Njegova bivša žena in mati njegovih otrok se ne more sprijazniti z njegovo biseksualnostjo. Njegova družina je pretresena zaradi njegovega ekshibicionizma. Njegova bivša tašča ga želim umoriti.
A on ljubi vse in o vsem tem piše, na tak način jim želi povedati kako zelo jih ima rad.
Jaime Bayly opisuje svet Jaime Bayly-a s svojim talentom, s svojo pripovedjo in briljantnim smislom za humor v tem "sramotnem" in nepozabnem romanu.
Knjiga mi je bila zelo všeč, ker je avtobiografska, iskrena, napisana s pravo mero humorja, ki ne pusti bralca da bi jo izpustil iz rok. Všeč mi je, da je v tej knjigi več zgodb, ki se med seboj ne povezujejo a se vseeno nagrajujejo ena z drugo. To je moja prva Bayly-eva knjiga, ki sem jo prebrala. Sedaj sem tudi v slovenski knjižnici zasledila dva njegova prejšnja dela z naslovom No se lo digas a nadie (Ne povej nikomur, po katerem so posneli tudi film) in Y de repente, un angel (In nenadoma, angel), ki že čakata na izposojo. Zelo si želim prebrati tudi njegovo najnovejšo knjigo El cojo y el loco (Hrom in nor), ki je izšla pred dobrim mesecem in je dobila zelo dobre kritike, menda naj bi šlo za njegovo najboljše delo, to sem pa tudi že naročila v Peruju :). Bayly se mi zdi dober a predvsem zelo zanimiv in "bralen" pisatelj, ki vedno znova preseneča tako v knjigah kot tudi v kolumnah, ki jih piše.

domingo, 1 de noviembre de 2009

El cacao con el mejor aroma en el mundo crece en el Perú

Predstavniki kmetijske zadruge Tocache so se pred nekaj dnevi vrnili iz Francije z listino, ki potrjuje, da so s svojo proizvodnjo kakava osvojili prvo mesto v kategoriji okus "kakava". V mednarodni konkurenci, ki je potekal v Salon du Chocolat v Parizu (Salon Čokolade) so pometli s konkurenco. Mario Cavero Egúsquiza, generalni direktor, je dejal, da je ta nagrada zelo pomembna za Peru, ki je to nagrado osvojil prvič, kot prav tako za dejavnost proizvodnje kakava v državi.

Vsaki peti vzorec iz dreves perujskega kakavovca, so bili uvrščeni med prvih deset najboljših, zaradi svojih dobrih lastnosti: Oro Verde (Zeleno Zlato) zadruga iz Lamas-a (San Martín), Acopagro-ta (San Martin) in Arprocat-a (Tumbes).
Natečaj je potekal med 14 in 18 oktobrom v Franciji, kjer je bilo na razpolago 152 vzorcev kakava, petnajstih največjih držav proizvodnic na svetu. Perujski kakav je presenetil zaradi svoje kakovosti in različnih okolij v katerem raste, zaradi katerega je dobil veliko pozornost s strani medijev in industrije.
Zanimanje za perujski kakav so pokazali že številni potencialni kupci je še dejal Cavero.