Imperio inca

Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador.Zgodovina

Njihovi začetki so bili okoli leta 1200, ko je njihov prvi vladar Manqu Qhapaq, ki naj bi bil sin sonca, s sestro in soprogo Mama Uqllu prišel z Otoka Sonca v jezeru Titikaka na prvotno ozemlje Inkov. Po tradiciji je vrgel zlato palico, in tam, kjer naletela na tla, je ustanovil mesto Qusqu (kečuansko; špansko: Cusco). Mesto Qusqu je bilo razdeljeno v dve polovici, Zgornji Qusqu (Hanan Qusqu) in Spodnji Qusqu (Urin Qusqu). Prvih pet vladarjev je bilo iz Spodnjega Qusquja, od šestega pa naprej so pripadali Zgornjemu Qusquju. Še dve stoletji je inkovska država obsegala le Qusqu in okolico. Šele vladar Wiraqucha Inka je osvojil območja do mesta P'isaq ter do jezera Titikaka. Pachakutiq Yupanki je premagal glavne sovražnike Inkov, Chanke, potem pa ljudstvo Wanka, in s tem je razširil državo do današnjega perujskega departmaja Junin. Pod vladarjem Tupaq Yupanki so osvojili državo Chimu na severu Peruja, današnji Ekvador ter severno Argentino. Največji obseg je država imela pod vladarjem Wayna Qhapaq, ki je pred smrtjo državo razdelil med sinovoma: Waskar je vladal v jugu s Qusqujem, Atawallpa pa v severu. Potem je izbruhnila vojna med bratoma, ki jo je izkoristil španski osvajalec Francisco Pizarro. Ko je leta 1532 prišel v mesto Kashamarka (Cajamarca), je vzel Atawallpo kot talca, in kljub plačila odkupnine, cele sobe polnjene z zlatom, je Atawallpo dal usmrtiti. Leta 1533 so Španci osvojili Qusqu in imenovali inkovskega plemiča za vladarja Manqu Qhapaq II. Po neuspešnem uporu pod Manqujem Qhapaqom so Španci zažgali Qusqu, Manqu Qhapaq pa je pobegnil v mesto Willkapampa, vzhodno od Qusquja. Tam so Inki še vladali do leta 1572, ko jih je Francisco Toledo premagal. Zadnji inkovski vladar, Tupaq Amaru, je bil usmrčen na glavnem trgu Qusquja leta 1572.Ruševine inkovskega mesta Machu PicchuSacsayhuamánPachacamac Coricancha

Jezik

Inki so prevzeli kečuanščino kot državni jezik ter jo razširili po celotnem ozemlju svoje države, čeprav ni bila njihov prvotni jezik.

Materialna kultura

Inki niso poznali pisave, morda pa so njihovi vzorci v tekstilu (tukapu) služili na neki način za shranjevanje informacij. Poleg tega pa so uporabljali vrvice z vozli (kipu) v različnih barvah, s katerimi so shranjevali števila in s tem omogočali knjigovodstvo oz. statistiko vseh vrst blaga kot tudi prebivalstva. Niso imeli denarja in zato niso pobirali davkov v današnjem smislu. Namesto tega je njihova uradniška država izterjala tribute od podrejenih ljudstev, in sicer v obliki prirodnin kot tudi storitev.Kipu (vrvice z vozli)

Inki so imelo zelo razvito tkalstvo, s katerim so predelovali lamjo volno in bombaž. Ena tretjina delovnega časa podložnikov je bila namenjena inkovskemu vladarju, druga tretjina starim, bolnikom, vdovam, sirotam in drugim nemočnim. Zadnjo tretjino je posameznik lahko uporabljal za vzdrževanje družine. Plemiči in uradniki so bili osvobojeni služb v vojski ter na poljih, so lahko imeli več žena in so kot edini smeli nositi nakit.

Inkovski arhitekti in zidarji so opravljali čudovita, trajna dela. Zgradili so velike stavbe iz ogromnih kamnov brez malte, med katere ni bilo mogoče poriniti rezila. Take zidove najdemo še danes, npr. ostanke bivših inkovskih palač v centru mesta Cusco, ki zdaj služijo kot temelji cerkvenih ter uradnih stavb. Tisti zidovi so preživeli več potresov, v katerih so padle druge, kolonialne stavbe. Manj pomembna poslopja ter včasih tudi nadgradnje na kamnitih temeljih pa so gradili z glinastimi zidaki.Inkovski zid, Qusqu/Cusco, Peru

Glavna središča inkovske države so bila povezana s cestami med njimi 4000 km dolga in 8 m široka obalna cesta ter 5200 km dolga in 6 m široka gorska cesta v Andih, po katerih so hiteli menjalni tekači (chaski), ki so prenašali pomembna poročila do 400 km dnevno.

Inki so imeli razvito kovinarstvo. Orodje ter orožje so izdelovali iz bakra in brona. Tudi operirali so lobanje in okončine z bronastimi orodji.

Inki niso poznali niti kolesa niti pluga vlečenega z živalmi. Zemljo so obdelovali z motikami (chaki taklla), ki jih so rinili s pomočjo nog. Za preskrbo velikih količin ljudi v goratih ozemljih so gradili terase na pobočjih, ki jih so namakali z vodovodi. Presežke so shranjevali v skladiščih, v katerih ja pihal veter in s tem pridelke zaščitil pred gnilobo. Krompir so sušili z ponočnem zmrzovanjem. Pridelovali so koruzo, krompir, vrsto metlike (kinwa), ščir (kiwicha), bučo, paradižnik, arašid in papriko. Njihove domače živali so bile lame, race, alpake in morski prašički (quwi), katerih meso so jedli.

Bogovi
Ko vsa ljudstva Andov so Inki častili boga Stvarnika Sveta (Wiraqucha) in Mater Zemljo (Pachamama). Poleg tega pa so slavili Očeta Sonce (Inti), ki je bil oče inkovskih vladarjev.

Tres accidentes de autobuses en un día

V Peruju sta dva avtobusa zapeljala v globel, eden pa je čelno trčil v tovornjak. Umrlo je 38 ljudi, okoli 70 je ranjenih. Podobne nesreče so v državi, ki je znana po slabih cestah in divjih voznikih, pogoste. Iz Peruja poročajo o kar treh avtobusnih nesrečah. Vse so se zgodile v enem dnevu, umrlo pa je 38 ljudi.

V provinci Pisco, okoli 200 kilometrov južno od Lime, je avtobus čelno trčil v tovornjak. Devet ljudi je bilo na mestu mrtvih, še devet pa jih je ranam podleglo v bolnišnici. 18 žrtev je zahtevala tudi nesreča v provinci Puno, približno 860 kilometrov jugozahodno od prestolnice države. Avtobus je zapeljal čez previs in padel 150 metrov globoko. Med umrlimi so tudi trije otroci. Tretja nesreča pa se je zgodila približno 300 kilometrov severozahodno od Lime. Avtobus, ki je prevažal rudarje, je zapeljal v 120 metrov globoko sotesko. Dve osebi sta umrli. V vseh nesrečah je bilo skupno ranjenih okoli 70 ljudi.

Tragična avtobusna nesreča se je zgodila tudi dan pred božičem. Takrat je avtobus, poln ljudi, ki so se za praznike vračali domov, zapeljal v 80-metrsko globel. Umrlo je 42 potnikov. Nesreča se je zgodila na jugu države.

Avtobusne nesreče so v Peruju pogoste, poleg slabih cest in neupoštevanja prometnih predpisov pa kot vzrok za to omenjajo pomanjkljiv nadzor nad avtobusnimi prevozniki. Uradni podatki so več kot zgovorni, v prometnih nesrečah vsako leto umre 3500 ljudi.

24ur.com

Accidente de autobús en Perú deja muertos

V nesreči avtobusa v Peruju najmanj 40 mrtvih.

V nesreči avtobusa, ki je na jugu Peruja zapeljal v prepad, je umrlo najmanj 40 ljudi, okoli deset je bilo poškodovanih, je sporočila policija.

Po navedbah oblasti je avtobus z več kot 50 potniki, ki je bil na poti iz Arequipe v Santa Tomas, zdrsnil s ceste in se 200 metrov kotalil po pobočju.
Nesreča se je zgodila zgodaj davi po krajevnem času v pokrajini Chumbivilca,približno 1100 kilometrov od prestolnice Lima.

24ur.com

Mamachas juegan al futbol

Mamachas oziroma indijanske ženske iz Andov se vsako leto decembra zberejo v perujski Limi, da bi odigrale finale nogometnega turnirja. V spodnjih slikah preverite, kako so driblale to leto.

zurnal24.si

Ha inventado delitos!

Pretresljiva novica, da so v Peruju ubijali ljudi, zato da so njihovo maščobo prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim družbam, se je izkazala za izmišljotino.

Policija je ob preiskavi domnevnih umorov celo predstavila video posnetke z mesta zločina.

Potem ko je svet pretresla novica, da so v Peruju našli nekaj deset trupel, ki naj bi jim odstranili maščobno tkivo in ga po visoki ceni prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim družbam, se je zdaj zgodil preobrat. Načelnik policije Eusebio Felix, ki je preiskovala primer, je namreč priznal, da si je vso zgodbo preprosto izmislil.

Vodja Perujske policije general Miguel Hidalgo je ob tem dejal, da je zelo osramočen. "To vpliva na ugled policije,“ je dodal. Politiki so medtem preiskovalca obsodili, da je s tem odgnal tuje turiste.

Prvi sumi glede zločinov so se pojavili, ko je eden od medicinskih izvedencev izpostavil nesmiselnost ubijanja ljudi zaradi njihove maščobe. To bi bilo namreč veliko lažje zbrati v klinikah za plastično kirurgijo, je pojasnil. "Če bi liter človeške maščobe res stal 15.000 dolarjev, ne bi te metali stran,“ se je strinjal odbor za medicino.

Po najnovejših podatkih naj celo ne bi šlo za več deset mrtvih, ampak zgolj enega, ki pa naj bi bil povezan s preprodajo kokaina. Tri osebe, osumljene umora, ki so že priprte, so po mnenju policije ustekleničili njegovo maščobo zato, da bi prestrašili ostale člane njegove tolpe.

24ur.com

Disculpa por abusos!

Perujske oblasti so se opravičile prebivalcem afriškega rodu. Priznale so namreč, da so bili že stoletja žrtve diskriminacije in različnih zlorab. Še več, zavedajo se, da se poniževanja nadaljujejo še naprej.

Perujske oblasti so se opravičile prebivalcem afriškega porekla, saj so bili v preteklosti žrtve organiziranega zatiranja in kratenja osnovnih človekovih pravic. Da razmere v državi še vedno niso rožnate, so predstavniki priznali, toda prvi korak k izboljšanju razmer je storjen, poroča britanska spletna stran BBC.

"Stoletja so bili žrtve zlorab,“ so prvič v zgodovini Peruja priznali odgovorni v državi. Opravičilo je bilo objavljeno v časopisu El Peruano, pripravljajo pa posebno javno slovesnost, na kateri bodo izrekli tudi uradno opravičilo. Kdaj bo potekala prireditev, še ni znano.

V Peruju živi med pet in deset odstotkov ljudi z afriškimi koreninami. Njihovi predniki so bili sužnji, ki so jih v regijo pripeljali španski kolonialisti. Prvi Afričani so v Peru prispeli v 16. stoletju kot sužnji. Peru je suženjstvo prepovedal leta 1854.

Peru ni prva država Latinske Amerike, ki se je opravičila omenjeni populaciji, je pa prva, ki je poleg še priznala, da se ljudje še naprej soočajo s težavami in diskriminacijo zaradi svojega porekla.

Nekateri strokovnjaki so bili kljub opravičilu zelo kritični do perujskih oblasti. Opravičilo se ni niti v eni točki nanašalo na samo suženjstvo kot tako, prav tako naj ne bi vsebovalo zaveze, da bodo odgovorni storili vse, kar je v njihovi moči, da takoj odpravijo diskriminatorne vzorce. Opozarjajo tudi, da omenjena skupina ni edina, ki se sooča s tovrstnimi težavami, in da je diskriminacija drugačnih v Peruju velika težava.

24ur.com

Las playas más atractivas de América del Sur

Južno Ameriko z ene strani boža Atlantik in z druge Pacifik, zato ji obale in plaž ne manjka. Tudi takih, ki jim poznavalci priznavajo, da so seksi.

Če iščete mesta, kjer se življenje dogaja na plaži, majcene bikinije, ki komaj zakrijejo najnujnejše, in vznemirljivo naravno kuliso, je Južna Amerika prava smer. "Če hočete lepo plažo, na kateri ne boste le ležali in plavali, ampak se boste noro zabavali in srečevali lepe ljudi, morate priti v Južno Ameriko," je izjavil znani nogometaš iz Ria de Janeira, mesta, kjer plaže vsak dan "hranijo" tisoče iskalcev sonca in morja.

Južna Amerika je celina ekstremov in neverjetne naravne lepote. Ima Ande, najdaljšo kopensko gorsko verigo na svetu, ima Amazonko, najbolj vodnato reko na svetu, ima Titicaco, najvišje ležeče plovno jezero na svetu, in ima Atacamo, najbolj suho puščavo, izven Antarktike. In skoraj neskončno obalo s tisoči peščenih plaž (le dve južnoameriški državi, Bolivija in Paragvaj, nimata morja). Večina obale leži v tropskem pasu, severno od kozorogovega povratnika, zato so vode (predvsem ob atlantski obali) tople in primerne za plavanje. Izjema so obale južnega Čila in Južne Argentine, nekoliko hladnejši morski tok pa teče ob obalah Čila in Peruja od juga proti severu.

Copacabana je morda celo največja znamenitost Ria de Janeira, Brazilija.

Toples raje ne!
Najbolj znamenite južnoameriške plaže so nedvomno brazilske. Brazilci so iz plaže naredili kult. Na plaže se ne prihaja le na rekreacijo in/ali na počitek – plaža je za Brazilce način življenja in del njihove kulture. Urugvaj ima razvpito Punto del Este, peščeni polotok, kamor ob koncih tedna iz Buenos Airesa pridrvijo bogati Argentinci, pred davnimi leti pa se je oglasil tudi John F. Kennedy. Prekrasne plaže Kolumbije in Venezule na pravo priložnost še čakajo, plaže v Ekvadorju, Peruju in severnem Čilu postajajo vse bolj priljubljene med deskarji ... Telesa so najbolj razkrita v vroči Braziliji, drugje se domačini soncu raje nastavljajo v kopalkah, ki pokrijejo več, toples in nudizem pa v Južni Ameriki "uradno" (skoraj) ne obstajata. A plaže na zeleni celini so vseeno zelo seksi.

Dodajam nekaj fotografij, ki jih je izbrala spletna stran revije Forbes:

Choroni/Puerto Colombia, Venezuela

Mancora, Peru

Tayrona, Kolumbija

Punta del Este, Urugvaj

Pichilemu, Čile

Fernando de Noronha, Brazilija

¡Advertencia!, sobre el cambio climático

Helena Christensen, nekdanja supermanekenka, ki je najraje fotografinja, na podnebne spremembe na Zemlji opozarja s fotografijami, ki jih je naredila v Peruju.

Lepotica, ki se je 25. decembra 1968 rodila očetu Dancu in materi Perujki, je odraščala na Danskem, leta 1987 postala miss Danske, bila v devetdesetih ena od znamenitih in bajno plačanih supermanekenk in leta 1991 očarala v videu Wicked Game s Chrisom Isaakom. A Helenina ljubezen je že od najstniških let fotografija.

Danka opozarja politike
Ko je potovala po domovini svoje matere, je posnela tudi serijo fotografij, ki opozarjajo, kakšne so v Peruju posledice podnebnih sprememb na planetu. Projekta se je Christensenova lotila skupaj z Oxfamom, mednarodno organizacijo, ki išče rešitve za boj proti revščini in neenakosti. Fotografije Peruja dokumentirajo učinke podnebnih sprememb na Zemlji, je Helena povedala v Londonu, kjer so te dni na ogled njene fotografije – razstava ima zgovoren naslov Meltdown (Taljenje). Mimogrede je še pozvala politike, svetovne voditelje in vse druge, ki se bodo decembra zbrali v Köbenhavnu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so oni tisti, ki imajo moč, zato so nujne spremembe v njihovih rokah. Na težko pričakovani konferenci v danski prestolnici naj bi namreč dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil Kjotski protokol.

Kulture izginjajo
In kaj pripovedujejo perujske fotografije Christensenove? Helena je pojasnila, da je v Peruju videla, kakšne posledice ima krčenje ledenikov v Andih za tamkajšnje kmete. Ker je vode vse manj, celotne vasi izgubljajo prihodke od kmetovanja, zato so se ljudje prisiljeni seliti v mesta. "Te kulture bodo izginile. In to je zelo žalostno, saj je to res poseben del Južne Amerike," je povedala Danka. Oxfam ocenjuje, da se je v zadnjih 30 letih površina ledenikov v Peruju zmanjšala za 22 odstotkov.

Nekaj Heleninih fotografij iz Peruja:

Pierde peso con chocolate

Za vse čokoholike prihaja dobra novica: na prodajnih policah bo kmalu mogoče dobiti čokolado, ki vam bo pomagala izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Nova različica čokolade, imenovana Lola, je stoodstotno naravna, okus pa ima natanko takšen kot navadna čokolada.

Alge za hujšanje
Kot pravijo Lolini izdelovalci, je največja razlika v receptu, ki vsebuje sestavine, zaradi katerih se sladkosnedi ne bodo več počutili lačne. Narejena je iz kakava iz Peruja in Santa Dominga, izdelalo pa jo je špansko podjetje Covcoa BIO.

Čokolada ima nenavaden zelen odtenek, kar povzročijo mikroskopske alge, ki jih uporabljajo pri izdelovanju. Alge vsebujejo hranilne snovi, kot sta vitamina A in B12, ki pripomoreta k izgubi kilogramov.

Božična pokušina
"Ljudje bi mogli pojesti eno do dve čokoladi eno uro pred obrokom," je pojasnil eden od izdelovalcev Armando Yanez. "Ima intenziven okus in izjemno visoke lastnosti oksidantov."

Lolo so dobro sprejeli sladkosnedi pokuševalci na čokoladnem šovu v Madridu. Zdaj Covcoa BIO upa, da so ljubitelji čokolade pripravljeni na pravo božično pokušino Lole.

zurnal24.si

Contrabando con grasa humana

Peru: Policija je aretirala štiri člane tolpe, ki naj bi morili, nato pa maščobo žrtev prodajali za kozmetično uporabo

Lima - Policija je v Peruju aretirala štiri ljudi, osumljene poboja ducatov ljudi, katerih maščobo in tkiva naj bi za kozmetično uporabo prodajali na evropski trg. Tolpa naj bi svoje žrtve domnevno iskala na odročnih poteh in cestah, nato so jih z zgodbico o službi zvabili tja, kamor so jih želeli dobiti, tam pa so jim odstranili maščobo in jo prodajali po 10.000 evrov na liter. Dva druga člana tolpe, domnevno naj bi bila Italijana, sta še vedno na begu.Policija predvideva, da bi lahko bila ta tolpa odgovorna za smrti 60 ljudi na tem območju. Na tiskovni konferenci so policisti novinarjem pokazali dve steklenici s človeško maščobo in pa fotografije ene od domnevnih žrtev. Nekateri osumljenci so svoja dejanja že priznali ter policiji razložili, da so umorili ljudi z namenom, da jim v laboratoriju odstranijo maščobo in tkivo ter ju na evropski trg prodajo najboljšemu ponudniku. To naj bi bila kozmetična in farmacevtska podjetja, a policiji zaenkrat še ni uspelo potrditi takšne povezave.

Vodja kriminalistov perujske policije Felix Burga je novinarjem povedal, da "sumi na obstoj mednarodne mreže preprodaje človeške maščobe“, a tudi tega zaenkrat še ne more dokazati. Prvega osumljenca so na avtobusni postaji v Limi aretirali na začetku tega meseca, s seboj pa je imel pošiljko maščobe.

Eden od osumljencev naj bi policiji natančno opisal, kako so žrtve ubili ter jim kasneje še odstranili maščobo in tkiva. Vodja tolpe Hilario Cudena naj bi se s takšnimi umori ukvarjal že desetletja, maščobo pa naj bi v prestolnico Peruja prodajal nekemu posredniku, ki ga policija sedaj skuša prijeti.

Novice.Dnevnik.si

Video z naslovom: Perujski policisti so aretirali osebe, ki naj bi se ukvarjale s prodajo človeškega maščobnega tkiva si lahko ugledate tukaj.

Las vacas toman el mundo!

Lima se je v četrtek pridružila skupini 70 mest, ki gostijo največjo in najbolj smešno razstavo na svetu: "parada krav" ki je prišla tudi na ulice Lime.

Razstava, ki sledi sanjam, da bi umetnost bolj približali človeku se je odprla v torek iz pod rok, župana Lime, Luisa Castañede. Krave so okrasili številni perujski umetniki, ki so uporabljali tradicionalne perujske motive, prav tako so s tem želeli spodbujati lokalno umetnost in prispevati k dobrodelnosti. Ti edinstveni kipi krav bodo na svojih izbranih mestih ostali vse do februarja, sredstva od prodaje pa bodo šla v sklad Centro Anne Sullivan, fundacija Lima in NGO partnerji v zdravstvu.Kipe krav trenutno lahko najdemo v parkih po Limi, kot so Sáenz Peña park in Chabuca Granda boulevard v Bearrancu, Plaza de Armas v centru Lime, Salazar, Parque del Amor, Raimondi in Kennedy park v Miraflores, Pueblo Libre Central Park in Jockey Plaza Shopping Center v Surcu.
Nekatere lokalne osebnosti, ki so zaslužni za edinstvene kipe krav so Gian Marco, Dina Páucar, Damaris, Carlos Galdós, Pochi Marambio, Raúl Romero, Bruno Pinasco, Mauricio Fernandini, Marcelo Wong, Eduardo Tokeshi, Aldo Shiroma, José Antonio Morales, José Miguel Valdivia in Carlos Revilla med mnogimi in drugi.
Ta razstava, ki se je začel pred desetimi leti v Zürichu in jo lahko najdemo v 70 mestih po vsem svetu, kot so New York, Buenos Aires, Chicago, London, Pariz, Atene, Lizbona in Sao Paulo, je bila ideja Walter Knappa.
Cow Parade

Oso sin pelos

Zgubljajo dlako in begajo znanstvenike

Trije medvedje v leipziškem živalskem vrtu so izgubili skoraj vso dlako, znanstvenike pa begajo vzroki. Primeri niso osamljeni.Plešavost je začela te južnoameriške medvede prizadejati po vsem svetu. FOTO: AFP

Medvedke Dolores, Bianca in Lolita so v različni fazi plešavosti, en pa je že popolnoma plešast, piše BBC. S podobnimi težavami pa se soočajo tudi živalski vrtovi v Evropi in izven nje, je povedal oskrbnik leipziškega živalskega vrta Gerd Noetzhold.

Zato so po besedah Noetzholda skupaj zbobnali mednarodno skupino veterinarjev, ki se s
pojavom ukvarjajo že dalj časa. Eden od znanstvenikov Gerard Baars meni, da bi vzrok lahko ležal v podnebju in prehrani medvedov.

"Komaj sem verjel, da gre za medveda, čeprav se z njimi ukvarjam že celo življenje," je dejal Baars. "Povedal sem, da bi lahko nanje vplivala podnebje in prehrana, saj so tropske živali, ki smo jih preselili v našo klimo. Zato bi jih morali imeti zaprte, kjer bi simulirali tropsko podnebje s slamo po tleh," je še dodal Baars.

Medvedke sicer izvirajo iz Južne Amerike iz goratih predelov Ekvadorja, Peruja in severa Bolivije.

zurnal24.si

El canalla sentimental

Danes vam predstavljam knjigo perujskega pisatelja Jaime Bayly-a z naslovom El canalla sentimental (Sentimentalna baraba).

Provokativen, len, romantični samouničevalec, protisloven, nezvest, domišljav, neresen, spogledljiv, zapeljevalec in pravi "prasec"; takšen je Jaime Bayly, pisatelj in televizijski voditelj, ki ima svoje življenje urejeno v nekem tesnem, napetem ravnovesju.

V knjigi opisuje odnos z Martinom, njegovim fantom in edinim moškim v katerega je bil kdaj koli zaljubljen, opisuje težke trenutke, ki spremljajo ta odnos a tudi vztrajnost, k boju za obstanek te velike ljubezni.

Zgodba se dotakne tudi njegovih dveh hčera Camile in Lole zaradi katerih mora vsak teden prepotovati milijon kilometrov, da jih lahko vidi, hčerki, ki jih obožuje in ljubi brezpogojno.

Njegova bivša žena in mati njegovih otrok se ne more sprijazniti z njegovo biseksualnostjo. Njegova družina je pretresena zaradi njegovega ekshibicionizma. Njegova bivša tašča ga želim umoriti.

A on ljubi vse in o vsem tem piše, na tak način jim želi povedati kako zelo jih ima rad.

Jaime Bayly opisuje svet Jaime Bayly-a s svojim talentom, s svojo pripovedjo in briljantnim smislom za humor v tem "sramotnem" in nepozabnem romanu.
Knjiga mi je bila zelo všeč, ker je avtobiografska, iskrena, napisana s pravo mero humorja, ki ne pusti bralca da bi jo izpustil iz rok. Všeč mi je, da je v tej knjigi več zgodb, ki se med seboj ne povezujejo a se vseeno nagrajujejo ena z drugo. To je moja prva Bayly-eva knjiga, ki sem jo prebrala. Sedaj sem tudi v slovenski knjižnici zasledila dva njegova prejšnja dela z naslovom No se lo digas a nadie (Ne povej nikomur, po katerem so posneli tudi film) in Y de repente, un angel (In nenadoma, angel), ki že čakata na izposojo. Zelo si želim prebrati tudi njegovo najnovejšo knjigo El cojo y el loco (Hrom in nor), ki je izšla pred dobrim mesecem in je dobila zelo dobre kritike, menda naj bi šlo za njegovo najboljše delo, to sem pa tudi že naročila v Peruju :). Bayly se mi zdi dober a predvsem zelo zanimiv in "bralen" pisatelj, ki vedno znova preseneča tako v knjigah kot tudi v kolumnah, ki jih piše.

El cacao con el mejor aroma en el mundo crece en el Perú

Predstavniki kmetijske zadruge Tocache so se pred nekaj dnevi vrnili iz Francije z listino, ki potrjuje, da so s svojo proizvodnjo kakava osvojili prvo mesto v kategoriji okus "kakava". V mednarodni konkurenci, ki je potekal v Salon du Chocolat v Parizu (Salon Čokolade) so pometli s konkurenco. Mario Cavero Egúsquiza, generalni direktor, je dejal, da je ta nagrada zelo pomembna za Peru, ki je to nagrado osvojil prvič, kot prav tako za dejavnost proizvodnje kakava v državi.

Vsaki peti vzorec iz dreves perujskega kakavovca, so bili uvrščeni med prvih deset najboljših, zaradi svojih dobrih lastnosti: Oro Verde (Zeleno Zlato) zadruga iz Lamas-a (San Martín), Acopagro-ta (San Martin) in Arprocat-a (Tumbes).

Natečaj je potekal med 14 in 18 oktobrom v Franciji, kjer je bilo na razpolago 152 vzorcev kakava, petnajstih največjih držav proizvodnic na svetu. Perujski kakav je presenetil zaradi svoje kakovosti in različnih okolij v katerem raste, zaradi katerega je dobil veliko pozornost s strani medijev in industrije.

Zanimanje za perujski kakav so pokazali že številni potencialni kupci je še dejal Cavero.

No se lo digas a nadie

No se lo digas a nadie (Ne povejte nikomur), je perujski film režiserja Francisca Lombardija, ki temelji na knjigi z istim naslovom, ki jo je napisal Jaime Bayly ki je pri filmu sodeloval kot scenarist. Premiero je doživel lepa 1998. To je bil prvi film v Peruju, ki je imel homoseksualno tematiko.Joaquín Camino (Santiago Magill), je mlad fant iz visoke Limenske družbe, ki ima homoseksualne tendence, zaradi katerih se sooča s predsodki svojih lastnih staršev in zavračanja s strani homofobične družbe, ki je zelo konzervativna a po drugi strani tudi zelo hinavska. Film prikazuje vrsto situacij, ki se zgodijo Joaquinu, od najstniških let pa vse do njegove odraslosti. Film, kot tudi roman, je sprožila veliko polemiko v Limi.

No se lo digas a nadie (Ne povejte nikomur), je močan in edinstven portret v napetem svetu homoseksualnosti, ki obstaja v Peruju in številnih drugih državah Latinske Amerike.

Igralska zasedba: Santiago Magill (Joaquín Camino), Christian Meier (Gonzalo), Lucia Jimenez (Alejandra), Giovanni Ciccia (Alfonso) in drugi.

FILM si lahko ogledate tudi na spletu, na žalost le v španskem jeziku.

Dodajam še povezavo do foruma, kjer lahko najdete še nekaj opisov, mnenj,... o ostalih perujskih filmih.