Masacre en Bagua - Enfrentamiento entre policías y nativos amazónicos

Lima - Perujske varnostne sile so danes izvedle akcijo reševanja 38 policistov, ki so jih v perujski džungli zajeli tamkajšnji Indijanci, pri tem pa je bilo ubitih devet talcev, še sedem jih pogrešajo. Indijanci naj bi z zajetjem policistov skušali protestirati proti vladni politiki glede izkoriščanja naravnih virov v deževnem gozdu.

Oboroženi domorodni prebivalci iz perujske regije Amazon. (Foto: Reuters)

Indijanci so policiste zajeli na severu države, v območju deževnega gozda porečja Amazonke. Policija je nato odgovorila z reševalno akcijo ujetih talcev, pri čemer so jih 22 osvobodili, devet jih je bilo ubitih, za sedem pa še ne vedo, kje so.
Po poročanju je v zadnjem času v Peruju prišlo do več hudih spopadov s skupinami Indijancev. Ti namreč vse ostreje nasprotujejo ukrepom administracije predsednika Alana Garcie, ki je leta 2007 in 2008 olajšala nekatere omejitve glede rudarjenja, črpanja nafte, gozdarjenja in kmetovanja v amazonskem deževnem gozdu.
Tako je tudi v petek v severnem kraju Bagua prišlo do hudih spopadov med policijo in protestniki, pri čemer je bilo ubitih najmanj 11 policistov in sedem Indijancev, po nekaterih navedbah pa celo 25.
Indijanci so namreč v bližini tega kraja, ki leži približno 1000 kilometrov severno od perujske prestolnice Lima, zaprli tamkajšnjo magistralo, policisti pa so na to odgovorili s silo. Na eni strani naj bi se sicer zbralo okoli 2500 Indijancev, med katerimi so bili mnogi oboroženi s sulicami, na drugi strani pa so se soočili s približno 400 policisti s puškami.

Novice.Dnevnik.si

Večinoma tujih medijev poroča o drugačni zgodbi, ki pa naj bi se dejansko zgodila. V tujih medijih se govori, da naj bi uporniki imeli le sulice, policija pa strelno orožja. Ne govori se, da so Indijanci nekaj dni prej napadli policijsko postajo, kjer so ukradli strelna orožja in z njimi nato pobili policiste. Zadnje novice pa pravijo tudi da, je bilo veliko policistov ubitih s prerezanimi vratovi, kar povzroči mačeta. Indijanci so tudi nekatere policiste slekli in jih imeli za svoje trofeje. Številka smrtnih žrtev, se je povečala na kar 22 umrlih policistov in kar 30 civilistov.

Ne zagovarjam politike Alana Garcie, nisem ne na eni ne na drugi strani, a v ta spor, so vpletene tudi politične stranke, ne samo Peruja ampak tudi sosednjih držav, ki si ne želijo da Peru napreduje v tej smeri. Avtohtoni prebivalci pa tudi niso bili pravilno obveščeni, zavajali so bili iz strani svojega voditelja Alberta Pizanga, ki naj bi menda pobegnil v sosednjo Bolivijo.

Prebivalci Bague Grande, ki se nahaja na področju Amazonije, spadajo med najrevnejše prebivalstvo v državi, z slabo izobrazbo, kjer živijo po starih navadah in ne pustijo blizu modernizacije. To področje tudi v zgodovini Inki niso mogli osvojiti, zato ni prav veliko presenečenje, da so reagirali na tak način.

Aeropuertos de mayor altitud en el mundo

Najvišje ležeča letališča na svetu

Najvišje ležeče letališče na svetu je San Rafael v perujskih Andih na višini 4.396 metrov, na drugem mestu mu sledi letališče Bandaga na vzhodu Kitajske na nadmorski višini 4.334 metrov, kamor leti celo letalska družba Air China. Na tretje mestu najvišje ležečih letališč je novo letališče Kangding v zahodni kitajski provinci Sichuan in leži na nadmorski višini 4.280 metrov. Četrto mesto pripa-da letališču v bolivijskem La Pazu (4.058 metrov) in peto mesto pripa-da letališču La Puno v Peruju na 4000 metrih nad-morske višine.

¿El medio ambiente o el desarrollo economico de la amazonia peruana?

Zaradi protestov zaprli naftovod v Amazonskem nižavju

Po večtedenskih protestih v perujskem Amazonskem nižavju, je državno energetsko podjetje minuli teden sporočilo, da bo zaprlo sporni naftovod. Domačini so zaprli ceste in vodne poti ter od vlade zahtevali, da prekliče investicijski zakon, ki ga je Peru sprejel skupaj s sporazumom o prosti trgovini z ZDA, in popravi koncesije, ki so jih podelili tujim energetskim podjetjem.

Peru si prizadeva povečati število tujih investicij v državi in se iz uvoznika nafte preoblikovati v izvoznika nafte. "Zaradi protestov domačinov smo morali delo popolnoma ustaviti," je povedal Luis Suarez, vodja vzdrževanja na 854 kilometrov dolgem naftovodu državnega podjetja Petroperu. Dodal je, da naftovod dnevno prečrpa približno 40,000 sodov nafte. Na območju amazonskega deževnega gozda je prisotnih več deset domačih in tujih energetskih podjetij, med njimi tudi španski Repsol-YPF in francoski Perenco.

Od aprila, ko so se protesti začeli, se je količina prečrpane nafte zmanjšala, situacija pa se je vedno bolj zaostrovala. V petek so protestniki z zaporami na rekah preprečili plovbo 41 ladjam različnih energetskih podjetij. Suarez je povedal, da bo zaustavitev naftovoda največ škode povzročila družbam kot sta Petroperu in Pluspetrol, ki naftovod uporabljajo za transport surove nafte do rafinerij na obali.

Perujska vlada, ki po vsej državi prodaja rudarske in energetske koncesije, je bila deležna številnih kritik okoljevarstvenikov in skupin za varstvo človekovih pravic, saj naj bi tehnološki razvoj ogrožal okolje in plemena amazonskega deževnega gozda izpostavljal novim in smrtonosnim boleznim. Vlada je pred dvema tednoma v določenih regijah razglasila izredno stanje, zaradi česar lahko nad protestnike pošlje oborožene enote in predpiše policijsko uro ter tako prekine demonstracije. Protestniki so v odgovor začeli pozivati k vstaji, vendar so svoje pozive kmalu preklicali.

V spor se je vključil varuh človekovih pravic, ki bo pomagal doseči dogovor med vlado in domačini.

VEČER.COM

No, para gays!

Lima - Peru je nedavno napovedal, da bo iz policijskih vrst izključil homoseksualce, ker naj bi škodovali ugledu policije.


Zakon je ena od številnih novih uredb v policiji, ki jih je uvedla notranja ministrica Mercedes Cabanillas. Med drugim uredbe enako usodo kot za homoseksualce predvidevajo tudi za prešuštnike. Po novem zakonu bodo tako za nedoločen čas suspendirani "policisti, ki imajo spolne odnose z drugimi osebami istega spola, ker njihova dejanja sprožajo škandal ali črnijo podobo inštitucije".Ministrica Cabanillas si je s svojimi strogimi prijemi v perujskih medijih že prislužila vzdevek "Thatcher", po nekdanji britanski konservativni premierki Margaret Thatcher. Nove uredbe sicer predvidevajo izključitev iz policijskih vrst tudi za tiste, ki organizirajo ali sodelujejo pri stavkah in protestnih shodih.

STA
Foto: Reuters

Descubrieron la ciudad perdida de los Incas

Odkrili pogrešano mesto Inkov

V ekspediciji pod vodstvom novinarja in zgodovinarja Santiaga del Valle so na jugu Peruja odkrili ostanke Vilcabamba la Grande, izginulega glavnega mesta inkovskega kraljestva.
Dosedanje rezultate raziskovanja so javnosti novembra predstavili v Madridu. Glede na odkrite ruševine in arheološke najdbe so lahko določili lego inkovskega mesta in pričeli z rekonstrukcijo nekdanjih predelov mesta – središče, področje vladarjev, religiozno področje. Znotraj gosto porasle površine so našli skupno 35 inkovskih bivališč, ki so predstavljala središče mesta. Domnevajo, da jih bo moč najti še več sto.

Museo San Francisco

Frančiškanska cerkev in samostan sta izmed najbolj obiskanih in nepozabnih v vsej Limi. Prvotno zgrajena 1546, je ena najstarejših cerkva v Južni Ameriki. Prav tako služi kot prvo uradno katoliško pokopališče v Limi, v času ko so bili umrli postavljeni na počitek v katakombe pod cerkvijo, ki je samo odmev iz starih rimskih običajev. Ob obisku katakomb se na ogled postavi na stotine kosti in lobanj. V cerkvi je tudi eno od najstarejših in najbolj zgodovinsko pomembnih knjižnic v Ameriki in dramatične zbirke religiozne in sekularne umetnosti, vključno renesančne ploščice uvožene iz Španije.


Knjižnica vsebuje kar 25.000 knjižnih del, ki so napisani v različnih jezikih in obravnavajo različne teme kot so: filozofija, teologija, zgodovina, literatura, glasba, geografija, cerkveni zakoniki, gradbeništvo, Biblije itd. Napisana pa so v latinščini, španščini, francoščini, portugalščini, italijanščini in nekatere od njih tudi v antičnem jeziku.
Bratje frančiškani so se v knjižnici lahko zadrževali le čez dan, pri dnevni svetlobi, saj so v tistem času uporabljali sveče in zato je bila velika nevarnost, da pride do požara in da se s tem uničijo pomembne knjige. Knjižnica je zgrajena tako, da ima velika nad strešna okna, ki so dajali dodatno svetlobo knjižnici.

Slika zadnje večerje je bila ustvarjena izpod rok Diego de la Puente iz Jezuitskega reda, ki je prihajal iz Belgije, v sedemnajstem stoletju. Diego de la Puente je prišel v Peru in ustvarjal v cerkvah kot so San Pedro de Lima, Cuzco, Arequipa, Trujillo, prav tako v Čilu in Boliviji. Zadnja večerja je predstavljena na drugačen način, bolj v intimnem krogu, zaradi tega tudi ovalna miza. Druga nenavadna stvar je, da so otroci tisti, ki strežejo odraslim, na mizi je videti pomaranče, hruške, jabolka, kruh, rocoto, jed iz morskih prašičkov (coy).

Katakombas

Slike niso moja last, ker je bilo v muzeju prepovedano slikati.

Tragedias en las carreteras en el Perú

Nove žrtve na perujskih cestah ... v zadnjih petih letih je na perujskih cestah umrlo kar 15, 000 ljudi.

V plamenih po trčenju avtobusa in cisterne je življenje izgubilo najmanj 20 oseb.

Lima - Na avtocesti v zahodnem delu Peruja se je zgodila huda prometna nesreča, potem ko sta trčila avtobus in cisterna, ki je prevažala gorivo. Po trčenju je prišlo do ogromnega požara, v plamenih pa naj bi umrlo najmanj dvajset potnikov.

Vozili sta trčili 165 kilometrov južno od prestolnice Lime. Na avtobusu naj bi se nahajalo trideset oseb, po nesreči pa je iz ognjenih zubljev po podatkih tamkajšnjih oblasti uspelo pobegniti le peščici.
Kot poroča lokalna televizija, je avtobus v lasti podjetja Costena potoval iz Lime v Pisco. Okoliški prebivalci pa so v času nesreče slišali močno eksplozijo, kmalu zatem pa zagledali črn dim, ki se je vil iz kraja nesreče.

Novice.Dnevnik.si