sábado, 22 de agosto de 2009

La cocina peruana es cada vez más popular en todo el mundo

Perujska kulinarika je deležna mednarodne pozornosti, prav zaradi tako velikega zanimanja za perujsko kuhinjo se je izvoz proizvodov povečal za 26% v tem letu v primerjavi z enakim obdobjem (od januarja do junija) preteklega leta, v skladu z Asociación de Exportadores (ADEX).

Glavne destinacije teh proizvodov so ZDA, ki kupijo kar 81% izvoznih proizvodov iz države v skupnem znesku 2.741.000 USD, Španija je druga največja država kamor se izvaža, sledi ji Bolivija in Saudska Arabija.

Največje povpraševanje je po instant juhah in tipičnih jedeh kot so: olluquito, la chicha morada, la carapulcra, cau cau, ceviche de base, copa huancaina in omakah.































Od leve proti desni: cau cau, carapulcra, olluquito, copa huancaina, la chicha morada, ceviche.

viernes, 21 de agosto de 2009

514 personas murieron de neumonía en el Perú durante 2009

V tem letu je v Peruju zaradi pljučnice umrlo kar 514 otrok, najpogostejše žrtve so bili otroci mlajši od 5 let.

To je bilo poudarjeno s strani koordinatorja Health Foruma, Walterja Borja, ki je ugotovil, da se ti smrtni primeri niso zgodili le zaradi vala izrednega mrazu, kot je v andskih visokogorji na jugu države, temveč tudi v toplejši območjih, kot Huánaco ali Loreto.

V telefonskem razgovoru s CPN Radio, je dejal, da spreminjanje nekaterih vidikov življenja, življenjski pogoji in hranilni dejavniki ljudi prispevajo k temu povečanju primerov.

Borja je pozval vse starše novorojenčkov in majhnih otrok, da jih nemudoma odpeljejo v najbližje zdravstvene centre, takoj ko opazijo težave z dihanjem pri njihovih malčkih.

Perú pone en marcha la recuperación económica

Glede na študijo, ki jo vodi Getúlio Vargas Foundation na univerzi v Münchnu, je Latinska Amerika pravkar vstopila v fazo gospodarskega okrevanja in ima "dobre možnosti" za prihajajočih šest mesecev.

Poročilo poudarja, da je gospodarsko okolje (ICE) v regijah v juliju naraslo do 4 točk, in s tem zelo napredovalo od svojega zgodovinsko najnižjega zapisa v januarju (2,9).

Države v regiji z višjim ICE so Peru (5,3), Brazilija (4,7), Urugvaj (4,6), Čile (4,3) in Paragvaj (3,5).

Študija poroča, da so Peru, Brazilija, Čile, Kolumbija in Mehika države, ki trenutno gospodarsko okrevajo, medtem ko se Argentina, Bolivija, Ekvador, Paragvaj, Urugvaj in Venezuela še vedno soočajo z recesijo.

domingo, 9 de agosto de 2009

La desigualdad en el acceso a los servicios de salud

Peru: Neenak dostop do zdravstvenih storitev revne staroselke stane življenje

Amnesty International v poročilu: Usodne napake: Ovire zdravemu materinstvu v Peruju obravnava visoko stopnjo smrtnosti revnih in staroselskih žensk zaradi razlogov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, in ocenjuje vpliv nedavnih vladnih politik namenjenih rešitvi tega problema.

Peru ima eno najvišjih stopenj smrtnosti mater v Amerikah. Ob porodu po uradni statistiki umre 185 žensk na 100.000 porodov, po oceni Združenih narodov pa 240. Večinoma so to revne in staroselske ženske s podeželja. Stopnja smrtnosti zaradi razlogov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, je škandalozna in dejstvo, da toliko žensk umre zaradi preprečljivih razlogov, je kršitev človekovih pravic. Peru se preprosto ne ozira na svojo obveznost, da mora zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo vsem ženskam, ne glede na to, kdo so in kje živijo.

Poročilo ugotavlja, da ženske v Peruju umirajo zaradi pomanjkanja nujne porodniške pomoči, pomanjkanja zdravstvenih informacij in pomanjkanja zdravstvenega osebja, ki govori staroselski jezik.

Mati 24-letnega Joséja Menesesa Salazarja iz CCarhuacca enega najrevnejših delov Peruja je pred devetimi leti umrla ob porodu. V nosečnosti se je izmikala zdravniškim pregledom, ker se je bala, da bodo z njo grdo ravnali. V času poroda je bila babica iz najbližja zdravstvene postaje na dopustu, zato so Joséjev oče in drugo sorodniki sami pomagali pri porodu. Ko je bil otrok rojen, posteljica pa ni prišla ven, niso vedeli, kaj storiti. Mati je umrla čez dve uri. Deklica je preživela.
Poročilo tudi ocenjuje vpliv številnih vladnih politik v smeri zmanjšanja stopnje umrljivosti, vključno s povečanjem števila »materinskih čakalnic« (sob, kjer so lahko ženske, ki živijo daleč od zdravstvenih centrov, pred pričakovanim porodom) in izvedbo tečajev jezika Quechua za zdravstveno osebje. Medtem, ko ženske in zdravstveno osebje, s katerim se je v Peruju posvetovala Amnesty International, pozdravljajo nove pobude za rešitev tega problema, pa opozarjajo, da ti ukrepi niso učinkovito izvajani, dvomijo pa tudi v njihov resničen vpliv. Odkrili smo, da se je število »materinskih čakalnic« v zadnjih osmih letih več kot potrojilo, vendar je le polovica teh na podeželskih območjih, kjer ženske najbolj potrebujejo nujno porodniško pomoč.

Perujske oblasti pozivamo, naj zagotovijo zadostna sredstva za boj proti smrtnosti zaradi vzrokov povezanih z nosečnostjo ali porodom. Prednost morajo dati območjem z najvišjo stopnjo smrtnosti in zagotoviti, da bodo imele vse ženske omogočen enak dostop do nujne porodniške oskrbe v primeru zapletov med porodom. Prav tako priporočamo več izobraževanj za zdravstveno osebje in premostitev jezikovnih ovir v zdravstvenih centrih.

sábado, 25 de julio de 2009

Esta realmente la lluvia que cae del cielo?

V Limi prvo deževje po več kot 40 letih

Ljudje nimajo primernih čevljev, v vsem mestu ne prodajajo dežnikov, avtomobile pa zanaša na ulicah. Tako je, ko dežuje po več kot 40 letih - v Limi v Peruju.

Slišati je skoraj neverjetno, a je res. V perujski prestolnici osem milijonov prebivalcev dežja ni videlo oziroma občutilo že od 70. let prejšnjega stoletja, v soboto pa je začelo liti kot iz škafa - in še vedno dežuje.

Padavine naj bi Perujce "močile" še do petka, mnogi pa zaradi "nenavadnega" pojava, imenovanega dež, že napovedujejo katastrofalne razmere. Ulice so namreč poplavljene, večina streh in fasad je močno poškodovanih, saj niso izdelane tako, da bi prenesle močno deževje, številna stanovanja pa je poplavilo.

Veliko je tudi prometnih nesreč, saj vozniki niso navajeni vožnje po mokrih cestah, številna vozila pa tudi niso opremljena za dež. Ljudje imajo težave tudi, ker nimajo primerne obutve za mokro vreme, zato mnogim na mokrih ulicah spodrsne. "Ljudem se niti sanja ne, kje v Limi bi lahko kupili dežnik," je dejal neki meščan.

jueves, 2 de julio de 2009

Nueva cascada en el Perú

Sever Peruja se razvija v destinacijo za ljubitelje slapov.

V regiji deževnega gozda Selva so v bližini glavnega mesta Begua Grande odkrili še en velikanski slap. Yumbilla Falls z 896 metri višine je postal peti največji na svetu. V bližini slapov je pred nekaj leti Nemec odkril 771 metrov visok slap Gocta, ki ga bodo lahko turisti skupaj s Chinata slapovi že kmalu obiskovali v okviru dvodnevne ture.

sábado, 6 de junio de 2009

Masacre en Bagua - Enfrentamiento entre policías y nativos amazónicos

Lima - Perujske varnostne sile so danes izvedle akcijo reševanja 38 policistov, ki so jih v perujski džungli zajeli tamkajšnji Indijanci, pri tem pa je bilo ubitih devet talcev, še sedem jih pogrešajo. Indijanci naj bi z zajetjem policistov skušali protestirati proti vladni politiki glede izkoriščanja naravnih virov v deževnem gozdu.
Oboroženi domorodni prebivalci iz perujske regije Amazon. (Foto: Reuters)

Indijanci so policiste zajeli na severu države, v območju deževnega gozda porečja Amazonke. Policija je nato odgovorila z reševalno akcijo ujetih talcev, pri čemer so jih 22 osvobodili, devet jih je bilo ubitih, za sedem pa še ne vedo, kje so.
Po poročanju je v zadnjem času v Peruju prišlo do več hudih spopadov s skupinami Indijancev. Ti namreč vse ostreje nasprotujejo ukrepom administracije predsednika Alana Garcie, ki je leta 2007 in 2008 olajšala nekatere omejitve glede rudarjenja, črpanja nafte, gozdarjenja in kmetovanja v amazonskem deževnem gozdu.
Tako je tudi v petek v severnem kraju Bagua prišlo do hudih spopadov med policijo in protestniki, pri čemer je bilo ubitih najmanj 11 policistov in sedem Indijancev, po nekaterih navedbah pa celo 25.
Indijanci so namreč v bližini tega kraja, ki leži približno 1000 kilometrov severno od perujske prestolnice Lima, zaprli tamkajšnjo magistralo, policisti pa so na to odgovorili s silo. Na eni strani naj bi se sicer zbralo okoli 2500 Indijancev, med katerimi so bili mnogi oboroženi s sulicami, na drugi strani pa so se soočili s približno 400 policisti s puškami.

Novice.Dnevnik.si

Večinoma tujih medijev poroča o drugačni zgodbi, ki pa naj bi se dejansko zgodila. V tujih medijih se govori, da naj bi uporniki imeli le sulice, policija pa strelno orožja. Ne govori se, da so Indijanci nekaj dni prej napadli policijsko postajo, kjer so ukradli strelna orožja in z njimi nato pobili policiste. Zadnje novice pa pravijo tudi da, je bilo veliko policistov ubitih s prerezanimi vratovi, kar povzroči mačeta. Indijanci so tudi nekatere policiste slekli in jih imeli za svoje trofeje. Številka smrtnih žrtev, se je povečala na kar 22 umrlih policistov in kar 30 civilistov.

Ne zagovarjam politike Alana Garcie, nisem ne na eni ne na drugi strani, a v ta spor, so vpletene tudi politične stranke, ne samo Peruja ampak tudi sosednjih držav, ki si ne želijo da Peru napreduje v tej smeri. Avtohtoni prebivalci pa tudi niso bili pravilno obveščeni, zavajali so bili iz strani svojega voditelja Alberta Pizanga, ki naj bi menda pobegnil v sosednjo Bolivijo.

Prebivalci Bague Grande, ki se nahaja na področju Amazonije, spadajo med najrevnejše prebivalstvo v državi, z slabo izobrazbo, kjer živijo po starih navadah in ne pustijo blizu modernizacije. To področje tudi v zgodovini Inki niso mogli osvojiti, zato ni prav veliko presenečenje, da so reagirali na tak način.