miércoles, 22 de setiembre de 2010

Retro casa

Jose Orrego, arhitekt iz Peruja, je navdih za svojo hišo škatlaste oblike našel v arhitekturi iz 60. let prejšnjega stoletja. Hiša se nahaja na prelepi plaži Palabritas v perujski prestolnici Limi.Moderna hiša, pri kateri prevladuje kombinacija rdeče in bele barve, je pravi arhitekturni posladek za privržence in privrženke retro stila, ki bo istočasno ugodila tudi tistim, ki prisegajo na futurizem.
Gladke linije z zavoji, rdeče in belo, asociacija na jin in jang, odprtost in zračanost...Ob posrečeni barvni kombinaciji je hiša posebna tudi zaradi oblike, saj deluje, kot bi bila njena celotna vsebina uokvirjena in bi sestavljala zgodbo znotraj slike.
Tiste, ki niso preveč navdušeni nad modernimi oblikami hiš, bo morda prepričal (ali pa vsaj potolažil) bazen, ki daje celotni bivalni zgodbi dodatno svežino in stilistično vrednost, saj je njegova oblika in vmeščenost v prostor med zunanjostjo in notranjostjo posebna v mnogih pogledih.
Če pa še to ni dovolj, bo dvomljivce in dvomljivke gotovo očaral bar oziroma šank v kuhinji, ki kar čaka na pripravo nekaj slastnih pina colad ali kozarec svežega naravnega soka.
Številni kotički, namenjeni izključno užitku in udobju govorijo o tem, da je arhitekt to enkratno dvonivojsko gradnjo namenil življenju brez naporov.
Celotno oblikovanje je podrejeno povezanosti z zunanjim okoljem in dostopom do plaže, iz hiše odprtega tipa z zastekljenimi površinami pa je najlepši razgled iz spalnice na drugem nivoju, ki ponuja razgled naravnost na ocean.
Čeprav so stropi nizki, hiša ne varčuje s prostorom, v njej se nahajata dve spalnici, kuhinja, otroška soba, kar nekaj dnevnih prostorov in sob za goste.
Stanovalcem in obiskovalcem ob razgibanosti ambienta nikakor ne more biti dolgčas, za čudovit stik z okolico pa poskrbi tudi travnato dvorišče, ki hiši daje še večjo vrednost.


Dom in Vrt

Guerrero en riesgo de prisión

Nemški mediji so zapisali, da napadalcu nemškega HSV Paolu Guerreru grozi zapor. Perujski nogometaš je aprila zalučal steklenico vode v navijača Hannovra, ta pa je sprožil tožbo proti njemu.Nemška nogometna zveza je Paola Guerrera že kaznovala s petimi tekmami prepovedi nastopa za moštvo iz Hamburga, v naslednjih dveh tednih pa bo zaradi tega incidenta, ki se je zgodil po koncu tekme, moral sesti na zatožno klop. Če ga spoznajo za krivega, potem mu grozi zaporna kazen od šestih mesecev do desetih let.

"Ravnal sem narobe, svoje dejanje močno obžalujem. V tistem trenutku sem bil jezen in razočaran, reagiral sem skrajno neprimerno," se je posul s pepelom 26-letni Južnoameričan, ki je pred prihodom v Hamburg igral za Bayern iz Münchna. Za Peru je odigral 27 tekem, na njih pa je dosegel devet golov.

Več o Paolu Guerreru si lahko preberete tukaj.

domingo, 12 de setiembre de 2010

Río Amazonas

Gladina reke Amazonke na severovzhodu Peruja je upadla na najnižjo raven v zadnjih štiridesetih letih. V državi se zaradi tega soočajo z veliko gospodarsko škodo.
Reka je namreč v Peruju ena izmed glavnih transportnih poti. Plutje po reki so tako morali že prepovedati šestim večjim ladjam, ki so zdaj zasidrane v pristanišču Iquitos.

Po podatkih oblasti je gladina reke Amazonke upadla na 106 metrov, kar je 50 centimetrov nižje kot zadnjega rekordnega leta 2005.Po podatkih perujskega meteorološkega zavoda razlog za tako nizko gladino reke tiči v zelo suhem vremenu, saj v Peruju ni deževalo že več dni.

Reka bo tako, če se bo takšno vreme še nadaljevalo, še upadala. Prihodnji mesec pa naj bi se stanje spet začelo izboljševati, saj se začne deževna sezona.

Amazonka je v omenjenem delu Peruja za samo gospodarstvo izjemnega pomena, saj na območju Iquitosa in drugih mest ni cestnih povezav. Tako ves tovorni promet poteka po Amazonki.

Hrano in druge nujne življenjske potrebščine tako prebivalcem dostavljajo s pomočjo manjših ladij, ki jim ne grozi, da bi nasedle. To pa zahteva svoj davek, saj se je zaradi tega pot podaljšala za dvakrat, cena prevoza pa je tudi dražja.
Amazonka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6,400 km druga najdaljša reka na svetu, najdaljša je Nil. Njeno porečje pokriva sedem milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja Brazilije. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih.
Del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih.
Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km.
V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 m in 45 m.
Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok. Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 m³ vode na sekundo ob visokem pa 120.000 do 150.000 m³ vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja). Največji desni pritoki Amazonke so Xingu, Tapajos, Madeira, Rio Purus, Juruma; levi pritoki pa so Rio Negro, Japura, Putumayo in Napo.

O tem, kako je Amazonka dobila svoje ime, poznamo dve teoriji. Po prvi naj bi bili prvi evropski prišleki ob potovanju po reki navzdol napadeni od Indijancev. Med njimi so opazili tudi ženske, ki so jih imeli za Amazonke - bojevnice iz grške mitologije, po katerih so poimenovali reko. Druga teorija pravi, da je bilo ime Amazonka izpeljano iz indijanske besede "Amacunu", ki pomeni bučanje vode.

Izvir: Mismi, Carhuasanta, Peru
Izliv: Atlantski ocean
Države porečja: Brazilija (62,4%), Peru (16,3%)
Bolivija (12,0%), Kolumbija (6,3%)
Ekvador (2,1%)
Dolžina: 6400 km
Nadmorska višina izvira: 5597 m
Povprečni pretok: 219.000 m³/s
Površina porečja: 6.915.000 km²

jueves, 2 de setiembre de 2010

La Oroya

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih inštituta Blacksmith spada med deset najbolj onesnaženih mest na svetu.
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem, oziroma količina svinca v njihovi krvi presega dovoljeno raven.
Za neverjetno onesnaženje mesta je kriva ameriška družba Doe Run, ena izmed največjih svetovnih proizvajalk svinca. Podjetje naj bi po podatkih inštituta Blacksmith La Oroyo zastrupljalo od daljnega leta 1997.

Zastrupitve s svincem so še posebno škodljive za duševni razvoj otrok, saj težka kovina povzroča nepopravljivo škodo v centralnem živčnem sistemu, probleme v obnašanju, anemijo oz. slabokrvnost in duševne probleme. Obstajajo celo študije, ki razkrivajo, da so s svincem zastrupljeni že nerojeni otroci, saj se okužijo preko krvi matere. Drugače povedano, otroci so že pred rojstvom obsojeni na pekel, piše Global Post.

Rudnik hrani in zastruplja
Družba Doe Run je že pred več kot desetletjem postala del lokalne skupnosti, saj zaposluje okoli 3500 delavcev, mestna ekonomija pa je dobesedno zgrajena na svincu. Gre za neke vrste paradoks, saj družba mesto prehranjuje in zastruplja obenem. Podjetje Doe Run je metalurški kompleks od perujskih oblasti odkupilo leta 1997, medtem ko se svinec v mestu koplje vse od leta 1922.
Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem.
Avgusta lani je medameriška komisija za človekove pravice razkrila izredno črn primer kršenja človekovih pravic, o čemer so takoj obvestili perujske oblasti, vendar pa se ti za pravice prebivalcev niso kaj dosti zmenili. Perujski zdravstveni sistem je v ruševinah, saj več kot polovica ljudi živi v katastrofalnih zdravstvenih razmerah.

Kilometre okoli rudnika in tovarne je izredno visoka koncentracija svinca, katerega so preiskovalci brez kakršnegakoli napora odkrili v sloju okoliških tal vse do globine desetih centimetrov.

Tudi v primeru, da se vzpostavi učinkovita kontrola nad onesnaževanjem mesta, je 12.000 otrok po navajanju strokovnjakov po vsej verjetnosti že utrpelo nepopravljivo zdravstveno škodo.

martes, 10 de agosto de 2010

Mono más pequeño del mundo

Najmanjša opica na svetu

Opici pigmejec marmoset, ki je znana kot najmanjša opica na svetu, grozi izumrtje. Našli so jo med oblekami nekega Perujca in jo zaprli v center za rehabilitacijo.


sábado, 10 de julio de 2010

La mancha de petróleo contaminado el Amazonas

V perujski džungli je v Amazonko iz tankerja izteklo skoraj 60.000 litrov nafte. Razlitje so sicer omejili, nekaj škode pa je vseeno že povzročene.

Tanker naftne družbe Pluspetrol iz Argentine je po delu Amazonke v perujski džungli prevažal okoli 800.000 litrov nafte, ko se je zgodila nesreča, zaradi katere je skozi odprtino začela iztekati njegova vsebina. Vzrok nesreče še ni znan.

Do zdaj je iz tankerja izteklo okoli 400 sodčkov nafte, kar je okoli 60.000 litrov. Pedro Sanchez, perujski minister za energetiko in rudarstvo, je sporočil, da ta količina sicer ni velika, a je kljub temu zahteval preiskavo o dogodku. "Razlilo se je od 370 do 400 sodčkov nafte, kar ni veliko. Pristaniški uslužbenci, ki so odgovorni za to območje, zdaj zadevo preiskujejo in se dogovarjajo o nadaljnjih ukrepih," je dejal.

Razlitje nadzorujejo in preprečujejo tudi uslužbenci omenjenega podjetja, lokalni viri pa pravijo, da je škoda že storjena. Voda je okužena, bregove bodo morali prečistiti. Razlitje predstavlja tveganje za zdravje domačinov, rastlinskega in živalskega življenja. Oljni madeži so vidni tudi vzdolž reke Maranon, plovne poti, ki teče skozi regijo Loreto v vzhodni džungli.

"Del razlitega olja smo počistili, dela pa še ne. Tega je naplavilo na rečne bregove, kjer pušča madeže. Torej bo vso zemljo treba prekopati in predelati v prvotno sestavo," je še dodal Sanchez.

jueves, 6 de mayo de 2010

Un fuerte terremoto sacudió en el Perú y Chile

Epicenter potresa je bil okoli 26 kilometrov zahodno od perujskega mesta Tacna na globini 11 kilometrov. Po besedah prič so prebivalci nekaterih perujskih mest v strahu bežali iz hiš.
Čilska državna agencija za izredne razmere je sporočila, da za zdaj ni poročil o ranjenih, prav tako niso izdali opozorila pred cunamijem. Gotovo pa so se prebivalci prestrašili, saj je spomin na februarsko serijo potresov še zelo živ. 27. februarja je potres z magnitudo 8,8 terjal več sto življenj, uničena so bila cela mesta, močno prizadeta je industrija.

zurnal24.si