Descubrieron la ciudad perdida de los Incas

Odkrili pogrešano mesto Inkov

V ekspediciji pod vodstvom novinarja in zgodovinarja Santiaga del Valle so na jugu Peruja odkrili ostanke Vilcabamba la Grande, izginulega glavnega mesta inkovskega kraljestva.
Dosedanje rezultate raziskovanja so javnosti novembra predstavili v Madridu. Glede na odkrite ruševine in arheološke najdbe so lahko določili lego inkovskega mesta in pričeli z rekonstrukcijo nekdanjih predelov mesta – središče, področje vladarjev, religiozno področje. Znotraj gosto porasle površine so našli skupno 35 inkovskih bivališč, ki so predstavljala središče mesta. Domnevajo, da jih bo moč najti še več sto.

Museo San Francisco

Frančiškanska cerkev in samostan sta izmed najbolj obiskanih in nepozabnih v vsej Limi. Prvotno zgrajena 1546, je ena najstarejših cerkva v Južni Ameriki. Prav tako služi kot prvo uradno katoliško pokopališče v Limi, v času ko so bili umrli postavljeni na počitek v katakombe pod cerkvijo, ki je samo odmev iz starih rimskih običajev. Ob obisku katakomb se na ogled postavi na stotine kosti in lobanj. V cerkvi je tudi eno od najstarejših in najbolj zgodovinsko pomembnih knjižnic v Ameriki in dramatične zbirke religiozne in sekularne umetnosti, vključno renesančne ploščice uvožene iz Španije.


Knjižnica vsebuje kar 25.000 knjižnih del, ki so napisani v različnih jezikih in obravnavajo različne teme kot so: filozofija, teologija, zgodovina, literatura, glasba, geografija, cerkveni zakoniki, gradbeništvo, Biblije itd. Napisana pa so v latinščini, španščini, francoščini, portugalščini, italijanščini in nekatere od njih tudi v antičnem jeziku.
Bratje frančiškani so se v knjižnici lahko zadrževali le čez dan, pri dnevni svetlobi, saj so v tistem času uporabljali sveče in zato je bila velika nevarnost, da pride do požara in da se s tem uničijo pomembne knjige. Knjižnica je zgrajena tako, da ima velika nad strešna okna, ki so dajali dodatno svetlobo knjižnici.

Slika zadnje večerje je bila ustvarjena izpod rok Diego de la Puente iz Jezuitskega reda, ki je prihajal iz Belgije, v sedemnajstem stoletju. Diego de la Puente je prišel v Peru in ustvarjal v cerkvah kot so San Pedro de Lima, Cuzco, Arequipa, Trujillo, prav tako v Čilu in Boliviji. Zadnja večerja je predstavljena na drugačen način, bolj v intimnem krogu, zaradi tega tudi ovalna miza. Druga nenavadna stvar je, da so otroci tisti, ki strežejo odraslim, na mizi je videti pomaranče, hruške, jabolka, kruh, rocoto, jed iz morskih prašičkov (coy).

Katakombas

Slike niso moja last, ker je bilo v muzeju prepovedano slikati.

Tragedias en las carreteras en el Perú

Nove žrtve na perujskih cestah ... v zadnjih petih letih je na perujskih cestah umrlo kar 15, 000 ljudi.

V plamenih po trčenju avtobusa in cisterne je življenje izgubilo najmanj 20 oseb.

Lima - Na avtocesti v zahodnem delu Peruja se je zgodila huda prometna nesreča, potem ko sta trčila avtobus in cisterna, ki je prevažala gorivo. Po trčenju je prišlo do ogromnega požara, v plamenih pa naj bi umrlo najmanj dvajset potnikov.

Vozili sta trčili 165 kilometrov južno od prestolnice Lime. Na avtobusu naj bi se nahajalo trideset oseb, po nesreči pa je iz ognjenih zubljev po podatkih tamkajšnjih oblasti uspelo pobegniti le peščici.
Kot poroča lokalna televizija, je avtobus v lasti podjetja Costena potoval iz Lime v Pisco. Okoliški prebivalci pa so v času nesreče slišali močno eksplozijo, kmalu zatem pa zagledali črn dim, ki se je vil iz kraja nesreče.

Novice.Dnevnik.si

Fujimori es culpable

Nekdanji predsednik Peruja spoznan za krivega kršenja človekovih pravic.

Albert Fujimori obsojen na 25 let zapora.
Sodišče v Limi je nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fujimorija danes spoznalo za krivega kršenja človekovih pravic med vladanjem v začetku 90. let minulega stoletja. V najtemnejših dneh na koncu uspešnega boja proti levičarskim gverilskim gibanjem naj bi namreč Fujimori nudil politično kritje vojaškemu vodu smrti.

Sojenje, ki se je začelo decembra 2007, je bilo najdaljše in najdražje v zgodovini države in prvo sojenje zaradi kršenja človekovih pravic proti kakemu izvoljenemu predsedniku latinskoameriške države v njegovi domovini. Kršitve, katerih je bil obtožen danes 70-letni Fujimori, so povezane z dvema dejanjema voda smrti, imenovanega La Colina.
Prvo sega v november leta 1991, ko je bilo na pikniku v predmestju ubitih 15 ljudi, vključno z osemletnim dečkom, drugo pa v julij 1992, ko je bilo ugrabljenih in ustreljenih devet študentov in njihovi profesorji. Sodišče je poleg tega preiskovalo tudi primer ugrabitve poslovneža in novinarja, ki sta bila kritična do njegovega režima.

Fujimori je vztrajno zatrjeval, da je nedolžen, kazenski pregon pa označil za politično motiviranega. Javnomnenjske raziskave so kljub temu pokazale, da ga večina prebivalcev Peruja dojema za krivega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Današnja obsodba bi mu lahko prinesla do 30 let zaporne kazni, kar pravzaprav pomeni dosmrtno kazen za nekdanjega perujskega predsednika, čigar slabo zdravstveno stanje je botrovalo razvlečenemu sojenju. Njegova 34-letna hčerka in poslanka Keiko je sicer dejala, da razmišlja o kandidaturi na predsedniških volitvah leta 2011, ter da bo v primeru zmage - po javnomnenjskih raziskava je ta mogoča - pomilostila svojega očeta.

STA