El Premio Nobel de Literatura 2010 a Vargas Llosa

Mario Vargas Llosa prejel Nobelovo nagrado!

V Stockholmu so podelili letošnje Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in književnost. Slednjo je prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa.

Ponosni na svojega rojaka.

Stockholm - Nobelove nagrade, ki jih je v navzočnosti kraljice Silvie podelil švedski kralj Carl XVI., letos prejme skupno devet nagrajencev. Nobelovo Nagrado za književnost je prejel 74-letni v Peruju rojeni pisatelj Mario Vargas Llosa za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika", je v utemeljitvi zapisala švedska akademija.

Perujski pisatelj, ki ima tudi špansko državljanstvo, je dan pred podelitvijo obiskal knjižnico v večetičnemu predmestju Stockholma. Že tradicionalno vsakoletni literarni nagarjenec obišče večetično skupnost.

Mario Vargas Llosa med t.i. Nobelovim predavanjem na švedski akademiji.

Mario Vargas Llosa je Nobelovo nagrado prejel iz rok švedskega kralja Carla XVI.

Slovesnosti v mestni hiši v Stockholmu se je udeležilo 1300 gostov, med njimi številni diplomati, akademiki in politiki, pa tudi člani kraljeve družine.

Vargas Llosa je že šesti latinskoameriški pisatelj, ki je prejel to prestižno nagrado. Lani jo je prejela v Romuniji rojena in v Berlinu živeča pisateljica Herta Müller.

Sicer pa so podelili tudi Nobelovo nagrado za medicino, ki jo letos prejme Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve, a se zaradi bolezni svečanosti ni mogel udeležiti. Nagrado v višini 1,1 milijona evrov je v njegovem imenu sprejela soproga in sodelavka Ruth Fowler Edwards, še poroča STA. Odbor za podelitev Nobelove nagrade za medicino je v obrazložitvi zapisal, da je Edwards s svojim delom milijonom neplodnih parov pomagal do spočetja otroka.

Nobelovo nagrado za fiziko sta si razdelila v Rusiji rojena znanstvenika Andre Geim in Konstantin Novoselov z britanske univerze v Manchestru za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena.

Nagrado za kemijo so podelili Američanu Richardu Hecku ter Japoncema Iičiju Negišiju in Akiri Suzukiju, in sicer za razvoj kemične metode, ki je znanstvenikom omogočila izdelavo zdravil in izboljšave elektronike.

Nobelovo nagrado za ekonomijo so prav tako podelili trem znanstvenikom. Prejeli so jo Američana Peter Diamond in Dale Mortensen ter Christopher Pissarides, ki ima britansko in ciprsko državljanstvo, za razvoj teorij, ki pomagajo pojasniti, kako lahko ekonomske politike vplivajo na brezposelnost.

Slovesnosti v mestni hiši v Stockholmu se je udeležilo 1300 gostov, med njimi številni diplomati, akademiki in politiki, pa tudi člani kraljeve družine.
V Oslu so pred tem podelili Nobelovo nagrado za mir, ki jo letos prejme kitajski oporečnik Liu Xiaobo. Liu se podelitve ni udeležil, saj na Kitajskem prestaja enajstletno zaporno kazen. Prav tako se slovesnosti ni mogla udeležiti njegova soproga Liu Xia, ki je, odkar so objavili letošnjega dobitnika nagrade za mir, v hišnem priporu.

El sueño del celta

Mario Vargas Llosa z novim romanom, med založniki pa prava tekma.

Nov roman Nobelovega nagrajenca Maria Vargasa Llose El sueno del celta (Keltski sen) popisuje življenje Casementa, za katerega velja, da je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Foto: EPA

Nov roman Maria Vargasa Llose y naslovom El sueno del celta (Keltski sen) je v nemškem prevodu izšel pri založbi Rowohlt, pisatelj pa je tako po več kot 30 letih izdajanja pri nemški založbi Suhrkamp to zapustil. A perujski književnik ni edini, ki je presedlal drugam, saj so založbo Suhrkamp zapustili še drugi priznani pisci, kot na primer Kehlmann, Walser in Ruiz Zafon.

Založba Suhrkamp, sicer tudi zaslužna za uveljavljanje španske in latinskoameriške književnosti v Nemčiji, je v dolgoletnem sodelovanju z Mariom Vargasom Lloso izdala 26 njegovih naslovov. A književnik se je vseeno odločil, da izda nov roman pri konkurenci. Po besedah predstavnice Suhrkampa Tanje Postpischil je menjava rezultat dobre ponudbe tekmecev, barantanje za perujskega pisatelja pa je trajalo vse do zadnjega trenutka.

Za založbo Suhrkamp so bile knjige latinskoameriških pisateljev vedno donosne, tudi po zaslugi Michija Strausfelda, ki je kot 'literarni skavt' dolga leta skrbel za pisatelje. Pred dvema letoma je presedlal k S. Fischerju, s seboj pa potegnil pisatelja Carlosa Ruiza Zafona in njegovo uspešnico Igra angelov. S. Fischer se za Vargasa Lloso ni potegoval.

Tekma za vrhunske naslove
Najnovejše menjave založnikov so tudi odraz izostrenega tekmovanja med založniškimi hišami. Založbe vse bolj iščejo vrhunske naslove, ki jih potem z vsemi razpoložljivimi močmi oglašujejo na trgu, pripravljene pa so odšteti ogromne vsote za odkup avtorskih pravic.
Keltski sen stoji od 3. novembra na knjižnih policah španskega govornega območja z začetno naklado pol milijona izvodov. Gre za zgodbo o življenju Casementa, ki je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Naslov knjige je pravzaprav naslov ene izmed Casementovih pesmi.

Maria Vargasa Lloso cenijo tudi slovenski bralci, ki lahko v slovenščini prebirajo romane Pogovor v katedrali, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec in druge. Lani je v slovenskem jeziku izšel še njegov roman Vragolije porednega dekleta. Foto: EPA

Izraz menjave založniške smeri?
Med nemškimi založniki kroži cela vrsta govoric o tem, da je izguba Vargasa Llose pravi polom za Suhrkamp, hkrati pa izraža menjavo založniških smeri. Zamenjave založbe naj bi se zgodila še pred razglasitvijo Llose za dobitnika Nobelove nagrade. Krivo naj bi bilo tudi pomanjkanje pozonosti, saj je založba na Frankfurtskem knjižnem sejmu večjo naklonjenost izrazila izraelskemu pisatelju Amosu Ozu.

Založba Suhrkamp je v več kot 30-letnem sodelovanju izdala 26 naslovov Maria Vargasa Llose, z novim romanom Keltski sen pa je pisatelj presedlal h konkurenci. Foto: EPA

Odhod pisateljev naj bi po mnenju nekaterih kazal, da latinskoameriška literatura pri Suhrkampu nima več tako visokega mesta, kot ga je imela v časih patriarha Siegfrieda Unselda. "Postavlja se vprašanje, ali se je Suhrkampu sploh zdelo vredno za licenčno izdajo novega romana Vargasa Llose odšteti 150.000 ali 200.000 evrov - vsekakor pa je bila to finančna in založniška zmota," razmišlja eden izmed poznavalcev založništva.

Suhrkamp prav letos praznuje 60-letnico obstoja. Založba, pod okriljem katere so pisali avtorji, kot so Brecht, Hesse, Frisch, Jürgen Habermas, Theodor W. Adorno, je veljala na področju leposlovja in humanistike za intelektualno domovino Republike.

Yale confirmó devolución total de las piezas de Machu Picchu

Sto let od odkritja naselja Machu Picchu bo Peru svoje najdbe končno dobil nazaj.

V Peruju bodo zaznamovali stoletje, odkar je ameriški raziskovalec Hiram Bingham odkril Machu Picchu, številne predmete tega 'izgubljenega mesta' pa naj bi ZDA končno vrnile domov.

Približno 40.000 eksponatov, med katerim je posodje, nakit, pa tudi človeške kosti, hranijo že leta na Univerzi Yale, pravzaprav ne kaj dosti manj, odkar si je leta 1911 Bingham utrl pot skozi džunglo Andean. Arheološke najdbe so leta predmet burnih mednarodnih razprav o tem, kako in kje jih razstaviti. Ob bližajoči se obletnici pa so prebivalstvo Peruja razveselile besede predsednika Alana Garcie, da bodo, kot so se dogovorili z ameriško univerzo, prihodnje leto predmete začeli počasi vračati nazaj.

Na Univerzi Yale pravijo, da morajo še doreči določene podrobnosti, vendar so pozdravili najnovejše dogajanje v tej smeri. "Vedno je bila želja Yala, da se doseže dogovor, ki bo spoštoval perujsko bogato zgodovino in kulturno dediščino in prepoznal svetovni interes v nadaljnjem dostopu javnosti in šol do te dediščine," so sporočili z univerze.

Mesto naj bi zgradil inkovski vladar Pachacuti okoli leta 1440, poseljeno pa je bilo do leta 1532, ko so si Španci podjarmili Peru. Machu Picchu je bil pravzaprav podeželsko počitniško mesto za inkovsko plemstvo, podobno kot vile, v katerih so se poleti iz vrveža večnega mesta umaknili rimski cesarji. Foto: EPA

Na pomoč v Belo hišo
V Peruju so prepričani, da so bili predmeti kvečjemu posojeni ameriški univerzi, prvotni načrt, da bi jih pridobili, pa je propadel pred dvema letoma. Zgodba na Yalu je nekoliko drugačna, in sicer pravijo, da je Peru vedel, da bo ohranila tiste predmete, ki jih ni vrnila leta 1921. Primer je že nekaj časa na ameriškem sodišču, predsednik Garcia pa je na začetku meseca vendarle posredoval pri ameriškem kolegu Baracku Obami, da bi našli rešitev pred veliko obletnico v prihajajočem letu.

Perujska vlada je, kot so zapisali v izjavi o osnutku sporazuma, hvaležna za takšno odločitev in priznava Univerzi Yale vlogo v skrbi za predmete, ki bi se sicer izgubili v zasebne zbirke po vsem svetu in po vsej verjetnosti povsem izginili.

'Machu Picchu je potovanje v čistost duše, v večno zlitje z vesoljem, tam smo čutili svojo šibkost. Je eden največjih čudežev Južne Amerike. Preostanek metuljev v žarišču velikega kroga življenja. Še en čudež več,' je nekoč zapisal Pablo Neruda pod naslovom Višine Machu Picchuja. Foto: EPA

Izgubljeno mesto Inkov
Preden ga je znova našel Hiram Bingham, je bil Machu Picchu stoletja opuščen. Njegovi lastniki Inki so se nekoč ponašali z velikim in močnim imperijem, temelječim na vojaški moči in diplomacijah, a niso bili dovolj močni, da bi se jim uspelo upreti orožju in novim boleznim španskih osvajalcev, ki so tja prispeli leta 1532.

"Ti predmeti ne pripadajo nobeni vladi, nobeni instituciji, nobeni univerzi. Pripadajo ljudstvu Peruja. Zdaj bodo imeli Perujci in obiskovalci njihove države dostop do bogate zgodovine," je vesel ob Yalovi odločitvi, da vrne najdbe Peruju, pozdravil ameriški senator Chris Dodd, ki je sodeloval pri dogovarjanjih.

Machu Picchu sestavljajo trije večji predeli - Sveti predel, Ljudski predel in Predel svečenikov in plemstva. Foto: EPA