lunes, 27 de octubre de 2008

Aque todo huele de Navidad

Čeprav do božiča manjkata še dva meseca, sva midva z Eliam že v prazničnem transu. Včeraj sva izdelovala voščilnice. A ne kakršne koli voščilnice, ampak voščilnice posute s peskom. Elio me je pozitivno presenetil, zato sem mu obljubila, da bom njegovo mojstrovino objavila na blogu. :)
Praznično vzdušje se čuti na vsakem koraku, po televiziji že oglašujejo razna peciva in darila, v trgovinah pa se tudi najdejo stvari povezane s prazniki, ki prihajajo. Sedaj nestrpno pričakujem dan, ko bo mesto zasijalo v žarometu neštetih lučk.Eliova božična voščilnica, ki predstavlja božično drevo z okraski ter padajočim snegom. :)

lunes, 6 de octubre de 2008

Mirador Cerro San Cristobal Centro Historico

Cerro San Cristobal se nahaja 400 metrov nad morsko gladino in nudi obiskovalcem možnost, da vidimo Limo z enim samim pogledom. Pravijo, da ko je nebo jasno, da obstaja možnost, da se vidi vse do obale in plaž Chorrillos in La Punta, ter otoka San Lorenzo. Ponoči očara križ, ki meri 20 metrov v višino in se vidi iz glavne ceste, ki pelje v mesto.
Mnogi trdijo, da je čudežen, to je tudi romarska pot, ki se jo na Semana Santa, prvo nedeljo v maju udeleži mnogo ljudi.

Midva sva imena na žalost malo smole z oblačnim in meglenim vremenom, tako da se prav daleč ni videlo, a pogled je bil prav tako čudovit.
Pri samem križu prodajajo tudi barvaste svečke, in vsaka barva ima svoj pomen. Pravijo če prižgeš svečko in si nekaj zaželiš, da se ti bo to izpolnilo. Midva sva prižgala zeleno, ta naj bi bila za uspešnost, delo, napredek,... tako sedaj pa čakava :)

sábado, 4 de octubre de 2008

Brnik - Zurich - New York - Lima

V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili na letališče Jožeta Pučnika ker sem imela let ob 7.45. Letela sem z majhnim Canadair Regional Jet 200, družbe Swiss, ki jo upravlja naša Adria Airways. Let ni bil prav prijeten, verjetno zaradi manjšega letala tak občutek .....
v Zurich (Zurich Airport) smo prišli v dobri uri in ravno jaz sem imela to srečo, da sem sedela nad kolesi, tako da me je ob pristanku dodobra zatreslo. Letališče v Švici je zelo lepo, moderno opremljeno in dobro označeno. To je zame vedno pomembno, ko se sama sprehajam po letališčih, da se ne izgubim :). Pred odhodom v New York, me je čakalo še kar nekaj vprašanj na katera so Američani želeli moje odgovore. Menda je to čisto običajen postopek, če želiš v Ameriko. Letela sem z American Airlines (Boeing 767-300/300ER) in po dobrih devetih urah in mirnem letenju smo prispeli v New Your (John F. Kennedy International Airport). Preden sem prišla do carine so me poslali nazaj izpolnjevati obrazce med njimi tudi zeleno karto za vstop v državo. Čeprav sem jim povedala, da je to le moja vmesna postaja in da še danes letim naprej v Limo, sem vseeno morala, za vseh deset ur, ki sem jih preživela na letališču imeti zeleno karto. Na carini se je vse premikalo zelo počasi, vsak je bil res podrobno pregleden, vzeli so nam prstne odtise, in nas tudi slikali, pa malo spraševali kakšne načrte imamo v njihovi državi. Če mi je bil letališče v Zurichu všeč mi ta vsekakor ni bil, tako slabo je bilo označeno in tudi njihov airtrain si moral dodobra naštudirati, če si hotel priti na pravi terminal. Sej drugače imajo pa veliko uslužbencev, vsi so bili skoraj črnci, ki so pomagali, a kašnega velikega navdušenja in prijaznosti tudi nisem opazila.
Po dolgem čakanju se je ura približevala 23. 30 in končno smo se začeli vkrcavati v letalo, letalske družbe LAN Airlines (Boeing 767-300/300ER). Let je bil dokaj miren vseh osem ur, le občasne turbulence so nam kradle spanec; a je bilo kasneje v Limi vse poplačano. Pred pristankom na letališče J Chavez Internacional smo na nebu ozrli prečudovit sončni vzhod, ki je vsakogar prebudil iz sanj. http://picasaweb.google.com/katarinazlebir/LetalisceNewYork3Oktober2008#