DULCES secretos

El Premio Nobel de Literatura 2010 a Vargas Llosa

2010-12-11T10:16:00.011-05:00

Mario Vargas Llosa prejel Nobelovo nagrado!

V Stockholmu so podelili letošnje Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in književnost. Slednjo je prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa.

Ponosni na svojega rojaka.

Stockholm - Nobelove nagrade, ki jih je v navzočnosti kraljice Silvie podelil švedski kralj Carl XVI., letos prejme skupno devet nagrajencev. Nobelovo Nagrado za književnost je prejel 74-letni v Peruju rojeni pisatelj Mario Vargas Llosa za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika", je v utemeljitvi zapisala švedska akademija.

Perujski pisatelj, ki ima tudi špansko državljanstvo, je dan pred podelitvijo obiskal knjižnico v večetičnemu predmestju Stockholma. Že tradicionalno vsakoletni literarni nagarjenec obišče večetično skupnost.

Mario Vargas Llosa med t.i. Nobelovim predavanjem na švedski akademiji.

Mario Vargas Llosa je Nobelovo nagrado prejel iz rok švedskega kralja Carla XVI.

Slovesnosti v mestni hiši v Stockholmu se je udeležilo 1300 gostov, med njimi številni diplomati, akademiki in politiki, pa tudi člani kraljeve družine.

Vargas Llosa je že šesti latinskoameriški pisatelj, ki je prejel to prestižno nagrado. Lani jo je prejela v Romuniji rojena in v Berlinu živeča pisateljica Herta Müller.

Sicer pa so podelili tudi Nobelovo nagrado za medicino, ki jo letos prejme Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve, a se zaradi bolezni svečanosti ni mogel udeležiti. Nagrado v višini 1,1 milijona evrov je v njegovem imenu sprejela soproga in sodelavka Ruth Fowler Edwards, še poroča STA. Odbor za podelitev Nobelove nagrade za medicino je v obrazložitvi zapisal, da je Edwards s svojim delom milijonom neplodnih parov pomagal do spočetja otroka.

Nobelovo nagrado za fiziko sta si razdelila v Rusiji rojena znanstvenika Andre Geim in Konstantin Novoselov z britanske univerze v Manchestru za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena.

Nagrado za kemijo so podelili Američanu Richardu Hecku ter Japoncema Iičiju Negišiju in Akiri Suzukiju, in sicer za razvoj kemične metode, ki je znanstvenikom omogočila izdelavo zdravil in izboljšave elektronike.

Nobelovo nagrado za ekonomijo so prav tako podelili trem znanstvenikom. Prejeli so jo Američana Peter Diamond in Dale Mortensen ter Christopher Pissarides, ki ima britansko in ciprsko državljanstvo, za razvoj teorij, ki pomagajo pojasniti, kako lahko ekonomske politike vplivajo na brezposelnost.

Slovesnosti v mestni hiši v Stockholmu se je udeležilo 1300 gostov, med njimi številni diplomati, akademiki in politiki, pa tudi člani kraljeve družine.
V Oslu so pred tem podelili Nobelovo nagrado za mir, ki jo letos prejme kitajski oporečnik Liu Xiaobo. Liu se podelitve ni udeležil, saj na Kitajskem prestaja enajstletno zaporno kazen. Prav tako se slovesnosti ni mogla udeležiti njegova soproga Liu Xia, ki je, odkar so objavili letošnjega dobitnika nagrade za mir, v hišnem priporu.

El sueño del celta

2010-12-06T09:34:00.002-05:00

Mario Vargas Llosa z novim romanom, med založniki pa prava tekma.

Nov roman Nobelovega nagrajenca Maria Vargasa Llose El sueno del celta (Keltski sen) popisuje življenje Casementa, za katerega velja, da je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Foto: EPA

Nov roman Maria Vargasa Llose y naslovom El sueno del celta (Keltski sen) je v nemškem prevodu izšel pri založbi Rowohlt, pisatelj pa je tako po več kot 30 letih izdajanja pri nemški založbi Suhrkamp to zapustil. A perujski književnik ni edini, ki je presedlal drugam, saj so založbo Suhrkamp zapustili še drugi priznani pisci, kot na primer Kehlmann, Walser in Ruiz Zafon.

Založba Suhrkamp, sicer tudi zaslužna za uveljavljanje španske in latinskoameriške književnosti v Nemčiji, je v dolgoletnem sodelovanju z Mariom Vargasom Lloso izdala 26 njegovih naslovov. A književnik se je vseeno odločil, da izda nov roman pri konkurenci. Po besedah predstavnice Suhrkampa Tanje Postpischil je menjava rezultat dobre ponudbe tekmecev, barantanje za perujskega pisatelja pa je trajalo vse do zadnjega trenutka.

Za založbo Suhrkamp so bile knjige latinskoameriških pisateljev vedno donosne, tudi po zaslugi Michija Strausfelda, ki je kot 'literarni skavt' dolga leta skrbel za pisatelje. Pred dvema letoma je presedlal k S. Fischerju, s seboj pa potegnil pisatelja Carlosa Ruiza Zafona in njegovo uspešnico Igra angelov. S. Fischer se za Vargasa Lloso ni potegoval.

Tekma za vrhunske naslove
Najnovejše menjave založnikov so tudi odraz izostrenega tekmovanja med založniškimi hišami. Založbe vse bolj iščejo vrhunske naslove, ki jih potem z vsemi razpoložljivimi močmi oglašujejo na trgu, pripravljene pa so odšteti ogromne vsote za odkup avtorskih pravic.
Keltski sen stoji od 3. novembra na knjižnih policah španskega govornega območja z začetno naklado pol milijona izvodov. Gre za zgodbo o življenju Casementa, ki je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Naslov knjige je pravzaprav naslov ene izmed Casementovih pesmi.

Maria Vargasa Lloso cenijo tudi slovenski bralci, ki lahko v slovenščini prebirajo romane Pogovor v katedrali, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec in druge. Lani je v slovenskem jeziku izšel še njegov roman Vragolije porednega dekleta. Foto: EPA

Izraz menjave založniške smeri?
Med nemškimi založniki kroži cela vrsta govoric o tem, da je izguba Vargasa Llose pravi polom za Suhrkamp, hkrati pa izraža menjavo založniških smeri. Zamenjave založbe naj bi se zgodila še pred razglasitvijo Llose za dobitnika Nobelove nagrade. Krivo naj bi bilo tudi pomanjkanje pozonosti, saj je založba na Frankfurtskem knjižnem sejmu večjo naklonjenost izrazila izraelskemu pisatelju Amosu Ozu.

Založba Suhrkamp je v več kot 30-letnem sodelovanju izdala 26 naslovov Maria Vargasa Llose, z novim romanom Keltski sen pa je pisatelj presedlal h konkurenci. Foto: EPA

Odhod pisateljev naj bi po mnenju nekaterih kazal, da latinskoameriška literatura pri Suhrkampu nima več tako visokega mesta, kot ga je imela v časih patriarha Siegfrieda Unselda. "Postavlja se vprašanje, ali se je Suhrkampu sploh zdelo vredno za licenčno izdajo novega romana Vargasa Llose odšteti 150.000 ali 200.000 evrov - vsekakor pa je bila to finančna in založniška zmota," razmišlja eden izmed poznavalcev založništva.

Suhrkamp prav letos praznuje 60-letnico obstoja. Založba, pod okriljem katere so pisali avtorji, kot so Brecht, Hesse, Frisch, Jürgen Habermas, Theodor W. Adorno, je veljala na področju leposlovja in humanistike za intelektualno domovino Republike.

Yale confirmó devolución total de las piezas de Machu Picchu

2010-12-04T04:56:00.004-05:00

Sto let od odkritja naselja Machu Picchu bo Peru svoje najdbe končno dobil nazaj.

V Peruju bodo zaznamovali stoletje, odkar je ameriški raziskovalec Hiram Bingham odkril Machu Picchu, številne predmete tega 'izgubljenega mesta' pa naj bi ZDA končno vrnile domov.

Približno 40.000 eksponatov, med katerim je posodje, nakit, pa tudi človeške kosti, hranijo že leta na Univerzi Yale, pravzaprav ne kaj dosti manj, odkar si je leta 1911 Bingham utrl pot skozi džunglo Andean. Arheološke najdbe so leta predmet burnih mednarodnih razprav o tem, kako in kje jih razstaviti. Ob bližajoči se obletnici pa so prebivalstvo Peruja razveselile besede predsednika Alana Garcie, da bodo, kot so se dogovorili z ameriško univerzo, prihodnje leto predmete začeli počasi vračati nazaj.

Na Univerzi Yale pravijo, da morajo še doreči določene podrobnosti, vendar so pozdravili najnovejše dogajanje v tej smeri. "Vedno je bila želja Yala, da se doseže dogovor, ki bo spoštoval perujsko bogato zgodovino in kulturno dediščino in prepoznal svetovni interes v nadaljnjem dostopu javnosti in šol do te dediščine," so sporočili z univerze.

Mesto naj bi zgradil inkovski vladar Pachacuti okoli leta 1440, poseljeno pa je bilo do leta 1532, ko so si Španci podjarmili Peru. Machu Picchu je bil pravzaprav podeželsko počitniško mesto za inkovsko plemstvo, podobno kot vile, v katerih so se poleti iz vrveža večnega mesta umaknili rimski cesarji. Foto: EPA

Na pomoč v Belo hišo
V Peruju so prepričani, da so bili predmeti kvečjemu posojeni ameriški univerzi, prvotni načrt, da bi jih pridobili, pa je propadel pred dvema letoma. Zgodba na Yalu je nekoliko drugačna, in sicer pravijo, da je Peru vedel, da bo ohranila tiste predmete, ki jih ni vrnila leta 1921. Primer je že nekaj časa na ameriškem sodišču, predsednik Garcia pa je na začetku meseca vendarle posredoval pri ameriškem kolegu Baracku Obami, da bi našli rešitev pred veliko obletnico v prihajajočem letu.

Perujska vlada je, kot so zapisali v izjavi o osnutku sporazuma, hvaležna za takšno odločitev in priznava Univerzi Yale vlogo v skrbi za predmete, ki bi se sicer izgubili v zasebne zbirke po vsem svetu in po vsej verjetnosti povsem izginili.

'Machu Picchu je potovanje v čistost duše, v večno zlitje z vesoljem, tam smo čutili svojo šibkost. Je eden največjih čudežev Južne Amerike. Preostanek metuljev v žarišču velikega kroga življenja. Še en čudež več,' je nekoč zapisal Pablo Neruda pod naslovom Višine Machu Picchuja. Foto: EPA

Izgubljeno mesto Inkov
Preden ga je znova našel Hiram Bingham, je bil Machu Picchu stoletja opuščen. Njegovi lastniki Inki so se nekoč ponašali z velikim in močnim imperijem, temelječim na vojaški moči in diplomacijah, a niso bili dovolj močni, da bi se jim uspelo upreti orožju in novim boleznim španskih osvajalcev, ki so tja prispeli leta 1532.

"Ti predmeti ne pripadajo nobeni vladi, nobeni instituciji, nobeni univerzi. Pripadajo ljudstvu Peruja. Zdaj bodo imeli Perujci in obiskovalci njihove države dostop do bogate zgodovine," je vesel ob Yalovi odločitvi, da vrne najdbe Peruju, pozdravil ameriški senator Chris Dodd, ki je sodeloval pri dogovarjanjih.

Machu Picchu sestavljajo trije večji predeli - Sveti predel, Ljudski predel in Predel svečenikov in plemstva. Foto: EPA

Incas, principales jefes de cirugía

2010-11-29T07:33:00.005-05:00

Inki, južnoameriški staroselci, niso blesteli samo v astronomiji in gradbeništvu, ampak tudi v kirurgiji glave. Operacija lobanje je bila za inkovske kirurge povsem rutinirano dejanje.Da so Inki postopek trepanacije, kot se strokovno reče operativnemu odprtju lobanje, razvili do izredno visoke ravni, je predvsem posledica kulture njihovega bojevanja. V obdobju srednjega veka so se inkovski vojščaki bojevali s kiji in s fračami, s katerimi so streljali kamne. Boji z uporabo takšnega orožja so se pogosto končali s hudimi, a ne smrtnimi poškodbami glav, večinoma s pretresom možganov. Takšne poškodbe so kar klicale k razvoju kirurgije glave.

Veliko trupel s preluknjano lobanjo
Ameriška antropologa Valerie Andrushko in John Verano sta za najnovejšo izdajo ameriške strokovne publikacije American Journal of Physical Anthropology zapisala, da sta analizirala 411 trupel Inkov, izkopanih pred kratkim na območju mesta Cuzco, nekdanjega glavnega mesta inkovske države. "16 odstotkov vseh trupel je imelo preluknjano lobanjo," sta navedla. Tako visok delež ni bil zabeležen nikjer drugje na svetu. Trupla, ki so v lobanji imela eno ali več lukenj, naj bi v veliki večini pripadala moškim.

Poseg brez narkoze, ki se ni občutil
Adrushkova in Verano pravita, da so na območju Evrope trepanacijo izvajali že pred Inki, toda nikoli tako strokovno in uspešno kot južnoameriški staroselci. Z analizo kosti sta antropologa ugotovila, da je kar okoli 90 odstotkov bolnikov preživelo operacijo lobanje in zaživelo povsem normalno življenje. Stopnja okužb naj bi znašala manj kot pet odstotkov. Zdravniki so za dezinfekcijo rane uporabili denimo tanin ali kislino cimeta. Operacije so sicer izvajali brez narkoze, toda za bolnike to ni bilo tako boleče, kot se sliši. Bolniki s poškodovano glavo naj bi že tako trpeli za tako hudo bolečino, da naj sploh ne bi zaznali posega v lobanjo.
Vrtanje, žaganje ...
Inkovski kirurgi so poznali štiri vrste operativnih posegov v lobanjo. Luknjo v lobanjo so lahko izvrtali, izpraskali, izžagali ali izrezali. "Slednjega načina so se poslužili pri akutnih primerih, če pa so imeli na razpolago več časa, so luknjo počasi izpraskali," pripovedujeta ameriška strokovnjaka. Zanimivo je, da preučevalci inkovske kulture niso našli še nobenih orodij, s katerimi so Inki opravljali svoje posege.

Kirurgi pa z vrtanjem v lobanjo menda niso zdravili samo poškodovanih bojevnikov, ki so trpeli za pretresom možganov, ampak tudi druge bolnike, denimo tiste, ki so tožili nad glavobolom. Verano omenja primer trupla, ki je v lobanji imelo kar sedem lukenj: "Očitni so kirurgi iskali okuženo mesto v glavi."

"Raziskave inkovske kirurgije glave so komaj na začetku," pravita Andrushkova in Verano. Izpostavljata dejstvo, da Inki niso zapustili nobenih zapisov o svoji spretnosti, niti niso o tem nikjer poročali Španci, ki so ob koncu srednjega veka uničili njihovo civilizacijo.

Casa donde nació Mario Vargas Llosa fue declarada patrimonio cultural del Perú

2010-11-22T16:32:00.008-05:00

Arequipa - Peru je v svojo kulturno dediščino vpisal rojstno hišo letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost, 74-letnega Maria Vargasa Llose v Arequipi, drugem največjem perujskem mestu, ki leži približno 1000 kilometrov od prestolnice Lime. Hišo nameravajo spremeniti v muzej in vanjo povabiti turiste. Hišo si predstavljam kot spremenjeno v kraj spomina, kamor bi lahko prihajali turisti in prispevali k blaginji mesta," je ob vpisu pisateljeve rojstne hiše v kulturno dediščino Peruja in obisku Arequipe dejal minister za kulturo Juan Ossio. V enonadstropnici, zgrajeni v tipičnem arhitekturnem slogu z začetka 20. stoletja, že več let nihče ne stanuje, a je dobro ohranjena, kar gre zahvala novim lastnikom, ki jo dobro vzdržujejo, kot jih je pohvalil Ossio. Poslopje na naslovu 101 Avenue Parra bodo spremenili v muzej ter v njem prikazali pisateljevo življenje in delo. Vargas Llosa, ki se je rodil leta 1936, je v hiši preživel le nekaj prvih let z materjo in njeno družino. Potem so nekaj časa živeli v Cochabambi v Boliviji, pri desetih letih pa se je preselil v Limo. Pred nekaj meseci je hišo kupilo neko zasebno podjetje, ki sploh ni vedelo, da je to pisateljeva rojstna hiša. Z muzejem, ki ga nameravajo odpreti proti koncu leta 2011, bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP upravljala pokrajinska kulturna uprava v Arequipi. Minister Ossio je ob tej priložnosti dejal, da se je med svojim obiskom Rusije navdušil nad rojstnima hišama Dostojevskega in Tolstoja, ki sta spremenjeni v "veliki turistični atrakciji". Tudi sam si želi, da bi kraje, kjer je živel Vargas Llosa, vpisali v kulturno dediščino Peruja oziroma, še bolje, da bi jih ustrezno ohranili.

Paraiso

2010-11-16T16:29:00.002-05:00

Na letošnjem festivalu je prisotno veliko število filmov, ki se ukvarjajo z osebami na družbeni margini. Héctor Gálvez, ki ima za seboj sicer obsežno dokumentarno kilometrino, je za osrednjo temo svojega prvega celovečernega izdelka izbral vprašanje prihodnosti v revni in neperspektivni perujski regiji Ayacucho.

Gálvezov pristop je nekaj posebnega v vrsti filmskega prikazovanja revščine, ki ga bo letos občinstvo Liffa zelo dobro osvojilo. Pohvalno je, da njegov film Paradiž ni eksploatacija teme, ki svojo uspešnost meri izključno v enotah čustvene manipulacije, ponarejenega občutka empatije in razbremenitve krivde, ki je iz enake snovi kot cerkveni odpustek. Nasilja, kriminala in brezizhodnosti namreč ne obsoja. Režiserju je pri Paradižu mar za glavne junake njegovega filma, to je za pet najstniških prijateljev, ki živijo v perujskih slumih. V prvi vrsti je torej zavezan k izpeljavi njihovih zgodb in prikazu vzponov ter padcev v njihovih življenjih. Komentarji na širše družbeno dogajanje pa so številčno majhni in nevsiljivi.

Kljub temu kontekst ostaja pomemben za najstnike, ki so razpeti med ugajanjem idealom svojih staršev, predvsem mater, in osebno odgovornostjo za lastno prihodnost. Bodo vse življenje ostali privezani na bedo, ali bo vsak od njih našel ali pa iznašel način, kako pobegniti iz navidezno usojenega družbenega položaja? Tu se razpre še pomembna razsežnost medgeneracijskih razmerij in konfliktov. Starejša generacija je nosilka spomina na politično nasilje, hranilka revnih razmer. Vztraja, da otroci ostanejo v nevarnem predmestju in tu ustvarijo družino. Ne pustijo, da odidejo na študij na univerzo, če že, pa naj bo študij koristen in perspektiven (študiji, ki terjajo razmislek, so izključeni). Revščina ima učinek obsodbe, spomin, zgodovina in tradicija delujejo kot breme. A mladi šolarji si lahko privoščijo tudi egoizem te vrste, da si dovolijo dvakrat premisliti o svoji karieri, bodočem zakoncu, izobrazbi. V Paradižu gre za to, da se je včasih treba bremena preprosto otresti.

La Foquita Farfan

2010-11-10T16:56:00.002-05:00

Dokler ne bo razrešil spora z materjo svojega sina, Jefferson Farfan ne bo smel zapustiti Peruja. Mati njegovega sina od njega zahteva 30 odstotkov dohodka - 50.000 evrov mesečno!

Jefferson Farfan se je vrnil v Peru, kjer se je pridružil svojim reprezentančnim soigralcem. Potem ko bo opravil z vsemi dolžnostmi v reprezentanci, se bo moral Farfan vrniti v Nemčijo, kjer igra za Schalke iz Gelsenkirchna. In to pravočasno, strogi trener Felix Magath namreč ne mara zamujanja. A bo Farfan morda vseeno zamudil. Ima namreč težave zasebne narave, in sicer se z materjo svojega sina Adriana nikakor ne uspe dogovoriti glede plačevanja preživnine. In ker se je doslej obveznostim spretno izogibal, se je soočil s perujskim pravosodnim sistemom. S pomočjo le-tega bo mati njegovega otroka skušala iztržiti preživnino. Le-ta pa ne bo majhna, Farfan namreč utegne ostati brez kar 30 odstotkov svojega mesečnega zaslužka, ki ni majhen. Farfan namreč mesečno zasluži okrog 150.000 evrov, kar pomeni, da bo na naslov preživnine vsak mesec moral plačati okrog 50.000 evrov. Če se bo seveda dogovoril, v nasprotnem primeru bo spor razrešilo sodišče, kar pa utegne njegovo bivanje v Peruju močno zavleči. In Magathu, ki se na začetku letošnje sezone sooča z velikimi težavami, to zagotovo ne bo všeč.

Nuevas licencias de casinos: Peru

2010-11-09T07:21:00.003-05:00

Začetek novembra je bil za področje Igralniške tehnologije spodbuden: pridobili smo težko pričakovano licenco za preskušanje igralnih naprav (hardware in software) v Peruju.

Peru je prva latinskoameriška država, ki je zakonsko uredila tudi tehnični nadzor igralniških tehnologij. Tehnične zahteve za igralne naprave so predpisane v Pravilniku o prirejanju iger v igralnicah in igralnih avtomatih iz leta 2002, istega leta kot so bili prvič uveljavljeni tudi pravilniki o tehničnih zahtevah za igralne naprave in nadzornem informacijskem sistemu v Sloveniji. Septembra letos je izšel nov pravilnik z zelo podrobnimi zahtevami glede informacijskega sistema igralnih naprav, katerega zahteve morajo prireditelji v Peruju izpolniti do oktobra 2011, SIQ pa namerava biti med prvimi laboratoriji, ki bodo preverjanje sistemov nudili v Peruju.

V tem trenutku sta v Latinski Ameriki le dve državi z uveljavljeno tehniško regulativo: Peru in Panama. Ker je SIQ poleg njiju avgusta letos pridobil še zadnje licence v Španiji, izvajamo preverjanje igralniških tehnologij za ves špansko govoreči del sveta.

Hkrati izvajamo vse aktivnosti za pridobitev licenc v državah, v katerih pričakujemo uveljavitev tehnične zakonodaje v kratkem, na prvem mestu Čile in Mehika.

Policía salva de morir arrollada por un tráiler

2010-10-20T08:01:00.007-05:00

Neprevidni policist je z motorjem zapeljal na cesto, ko mu je pot prekrižal tovornjak. Kljub navidez grozni nesreči jo je perujski policist dobro odnesel – le z zlomljeno ramo in nekaj manjšimi odrgninami.

vir: 24ur.com

Popravek: Ne gre za policista temveč za policistko Fénix.

El Premio Nobel de Literatura es para Mario Vargas Llosa

2010-10-07T13:00:00.008-05:00

Nobelov nagrajenec za književnost je 74-letni perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, ki se je leta 1990 potegoval celo za mesto perujskega predsednika.Književni svet je bogatejši še za enega Nobelovega nagrajenca. Gre za največje književno priznanje na svetu, vredno milijon evrov. Mario Vargas Llosa nagrado prejme za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika," je v utemeljitvi zapisala Švedska akademija, ki je ime dobitnika objavila danes v Stockholmu.

Velik del opusa Vargasa Llose je nastal pod vplivom njegovega doživljanja perujske družbe in osebnih izkušenj kot Perujca. Sčasoma je razširil tematike in v delih obravnava tudi druge kraje sveta.

Vargas Llosa se je rodil v perujskem mestu Arequipa leta 1936. Književnost in pravo je študiral na univerzi v Limi. V literarni svet je vstopil leta 1959 z zbirko kratkih zgodb Los jefes, mednarodni uspeh pa je doživel s svojim prvim romanom Mesto in ščeneta. Leta 1990 je kandidiral za perujskega predsednika. Po neuspehu na volitvah je zapustil Peru in odpotoval v Evropo. Leta 1993 je dobil špansko državljanstvo. Živi v Španiji, večino časa pa posveča pisateljevanju.

Velja za enega največjih književnikov ne le Latinske Amerike, temveč tudi v svetovnem merilu. Nekateri literarni kritiki so prepričani, da ima Vargas Llosa večji mednarodni vpliv in krog bralcev kot kateri koli drugi pisatelj s tega območja. Med bolj znanimi njegovimi romani, ki so prevedeni v slovenščino, so Vragolije porednega dekleta, Pripovedovalec, Mesto in ščeneta, Zelena hiša, Hvalnica mačehi in Pogovor v Katedrali.

'Mislil sem, da gre za šalo'

Pisatelja je novica o nagradi dosegla v New Yorku, kjer poučuje na univerzi Princeton. Bil je zelo ganjen in vesel: "Prepričan sem, da je to priznanje latinskoameriški literaturi in španskemu jeziku, kar nas mora veseliti." Za španski dnevnik El Mundo je dejal, da "še vedno ne more verjeti" in da njegovo ime med možnimi kandidati "ni bilo več let niti omenjeno". V prvem hipu je pomislil, da gre za šalo katerega od prijateljev. Novico je po njegovih besedah pravzaprav "prestregla" soproga. Svetoval ji je, naj ne pove otrokom, dokler je ne bodo objavili mediji.

'Nagrado si povsem zasluži'

Predsednik žirije Peter Englund je ob razglasitvi letošnjega nobelovca za literaturo dejal: "Llosa je že dolgo eden od velikanov latinskoameriške književnosti."

Perujski založnik Pierre Emile Vandoorne je bil izredno vesel nagrade, ki jo prejme njegov rojak. "Veliko ljudi v Peruju že ni več verjelo, da jo bo sploh kdaj dobil," je povedal. "V Peruju so na splošno začeli verjeti, da Nobelove nagrade ne bo dobil že zaradi svojih političnih prepričanj, ki odboru za nagrade na Švedskem menda niso bila pogodu," je pojasnil.

Literarno Nobelovo nagrado bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu, na obletnico Nobelove smrti. Llosa je že izrazil željo, da se slovesnosti udeleži.

Tudi nemška literarna strokovnjakinja Michi Strausfeld, ki s perujskim pisateljem prijateljuje že 30 let, je navdušena. Kot je povedala, si Vargas Llosa nagrado "povsem zasluži". Upa, da bodo njegove knjige poslej našle še več bralcev.

Z izbiro je zadovoljen njegov avstrijski kolega Daniel Kehlmann, ki pravi, da je Vargas Llosa "eden največjih pisateljev našega časa", izbire pa da "boljše ni moglo biti".

Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejela Herta Müller. V 110 letih se je na 102 podelitvah nabralo 106 nobelovcev. Štirikrat sta si nagrado delila po dva pisatelja, nihče je ni dobil dvakrat. Marsikateri literati so dolga leta veljali za kandidate, a nagrade niso dobili.

Med kandidati je bil znova tudi slovenski legendarni pisatelj Boris Pahor.

Boris Pahor pravi, da je seveda lepo, da je bil znova kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo, a pravi, da je vedel, da je ne bo dobil. Njegova dela govorijo o trpljenju v taboriščih, kjer so med drugo svetovno vojno zapirali politične zapornike, medtem ko so bile do zdaj nagrajene knjige, ki pišejo o trpljenju Judov v koncentracijskih taboriščih. "Bi bilo prav, če bi podporo dobila tudi knjiga, ki piše o teh drugih taboriščih," pravi Pahor.

Najbolj vesel bi bil, če bi dobil nagrado za knjigo Nekropola, ki je tudi v svetu njegova najbolj znana knjiga. V njej je opisano trpljenje političnih zapornikov, ki so se uprli nacizmu in zato končali v taborišču Natzweiler-Struthof v Nemčiji. Univerza v Ljubljani ga je ravno zaradi te knjige lani predlagala za Nobelovo nagrado.

DO PERU: 101 Things to Experience

2010-10-04T15:10:00.004-05:00

Ta e-knjiga je polna nesvetov in idej kaj videti, storiti in poiskusiti v Peruju. Prav tako zanimive in koristne so povazave do raznih spletnih strani, video posnetkov ter člankov, vse to z preprosto navigacijo v PDF farmatu. ENJOY :)

Accidente de avioneta en el sur de Perú

2010-10-03T13:46:00.000-05:00

V strmoglavljenju turističnega letala v Peruju je umrlo šest ljudi, med njimi trije britanski turisti in dva Perujčana.

Andrew Brown in Gail Callow iz Velike Britanije sta žrtvi strmoglavljenja letala v Peruju, poroča britanski Sky News. Tretja žrtev je še neidentificiran Britanec, umrla pa sta še pilot in kopilot iz Peruja in še ena oseba, za kataro se po pisanju Sky News še ne ve, za koga gre.
Letalo je strmoglavilo južno od Lime, v soboto okoli 11. 15 po lokalnem času, in je bilo na poti do znamenitih črt ljudstva Nasca, ki je priljubljena turistična točka. Po podatkih lokalne policije je imelo letalo težave z motorjem in je strmoglavilo na polje, potem ko sta piloti in kopilot kmalu po vzletu z lokalnega letališča Maria Reiche poskušala zasilno pristati.

žurnal24

Dias de Santiago

2010-09-28T14:12:00.008-05:00

Josué Méndeza je režiser še enega perujskega filma ki sem ga gledala in sicer Días de Santiago (Dnevi Santiagovi oz. Santiagovi dnevi). Ki je požel zelo dobre kritike tako v Peruju kot tudi v tujini.

Días de Santiago je urbani film. Predstavlja okrutnost življenja v mestu, njegovih ulic in kaotičnega prometa, ki ga spremlja. Glavni lik Santiago se vsakodnevno srečuje z spomini na vojno, ki se odvijajo v njegovi glavi in mu ne dajo miru. To se izraža v filmu, ko glavni igralec pripoveduje svojo zgodbo, njegove strahove, razmišljanje in pogled na svet, ki ga obdaja.
Vizualno je film razdeljen na dva dela, ki se med seboj prepletata, slika se prepleta z barvasto in črno-belo tehniko (zaradi česa je film še toliko bolj zanimiv in poseben).
Konec koncev film prikazuje zgodbo človeka, ki je v nenehnem iskanju miru, ravnovesja in harmonije v tem kaotičnem svetu.Zgodba:
Santiago Román je 23 letni nekdanji vojak, ki se je po letih bojev proti teroristom in prodajalcem drog boril za svojo državo Peru in tudi v vojni z Ekvadorjem ponovno vrnil v Limo. Santiago je del izgubljene generacije, ki je plačala krivdo za neodgovorne politične odločitve, ki so se takrat dogajale v Peruju.
Santigavo v Limi vidi sovražno, kaotično mesto v kateri se tudi izraža njegova družina. Odločen je izboljšati svoj položaj kot tudi položaj svoje družine in države.
Skuša se prilagoditi življenju v mestu a mu njegovi spomini ne pustijo biti v miru s samim seboj. Ima mentaliteto vojaka in je prepričan da lahko samo z bojem doseže kar hoče. Poskuša vzpostaviti svoj lasten občutek reda. A se družba in ljudje, ki ga obdajajo ne glede na to vrtijo v svojem ritmu in kar naenkrat v tem ritmu ni več prostora zanj. Santiago spozna, da stvari niso takšne kot jih sam želi videti.Meni je bil film zelo všeč, mi je najbolši med perujskimi filmi, ki sem jih do sedaj gledala, tako da ga priporočam, da si ga pogledate. Film si lahko pogledate tukaj.

Retro casa

2010-09-22T12:13:00.003-05:00

Jose Orrego, arhitekt iz Peruja, je navdih za svojo hišo škatlaste oblike našel v arhitekturi iz 60. let prejšnjega stoletja. Hiša se nahaja na prelepi plaži Palabritas v perujski prestolnici Limi.Moderna hiša, pri kateri prevladuje kombinacija rdeče in bele barve, je pravi arhitekturni posladek za privržence in privrženke retro stila, ki bo istočasno ugodila tudi tistim, ki prisegajo na futurizem.

Gladke linije z zavoji, rdeče in belo, asociacija na jin in jang, odprtost in zračanost...Ob posrečeni barvni kombinaciji je hiša posebna tudi zaradi oblike, saj deluje, kot bi bila njena celotna vsebina uokvirjena in bi sestavljala zgodbo znotraj slike.

Tiste, ki niso preveč navdušeni nad modernimi oblikami hiš, bo morda prepričal (ali pa vsaj potolažil) bazen, ki daje celotni bivalni zgodbi dodatno svežino in stilistično vrednost, saj je njegova oblika in vmeščenost v prostor med zunanjostjo in notranjostjo posebna v mnogih pogledih.

Če pa še to ni dovolj, bo dvomljivce in dvomljivke gotovo očaral bar oziroma šank v kuhinji, ki kar čaka na pripravo nekaj slastnih pina colad ali kozarec svežega naravnega soka.

Številni kotički, namenjeni izključno užitku in udobju govorijo o tem, da je arhitekt to enkratno dvonivojsko gradnjo namenil življenju brez naporov.
Celotno oblikovanje je podrejeno povezanosti z zunanjim okoljem in dostopom do plaže, iz hiše odprtega tipa z zastekljenimi površinami pa je najlepši razgled iz spalnice na drugem nivoju, ki ponuja razgled naravnost na ocean.

Čeprav so stropi nizki, hiša ne varčuje s prostorom, v njej se nahajata dve spalnici, kuhinja, otroška soba, kar nekaj dnevnih prostorov in sob za goste.

Stanovalcem in obiskovalcem ob razgibanosti ambienta nikakor ne more biti dolgčas, za čudovit stik z okolico pa poskrbi tudi travnato dvorišče, ki hiši daje še večjo vrednost.

Dom in Vrt

Guerrero en riesgo de prisión

2010-09-22T12:00:00.003-05:00

Nemški mediji so zapisali, da napadalcu nemškega HSV Paolu Guerreru grozi zapor. Perujski nogometaš je aprila zalučal steklenico vode v navijača Hannovra, ta pa je sprožil tožbo proti njemu.Nemška nogometna zveza je Paola Guerrera že kaznovala s petimi tekmami prepovedi nastopa za moštvo iz Hamburga, v naslednjih dveh tednih pa bo zaradi tega incidenta, ki se je zgodil po koncu tekme, moral sesti na zatožno klop. Če ga spoznajo za krivega, potem mu grozi zaporna kazen od šestih mesecev do desetih let.

"Ravnal sem narobe, svoje dejanje močno obžalujem. V tistem trenutku sem bil jezen in razočaran, reagiral sem skrajno neprimerno," se je posul s pepelom 26-letni Južnoameričan, ki je pred prihodom v Hamburg igral za Bayern iz Münchna. Za Peru je odigral 27 tekem, na njih pa je dosegel devet golov.

Več o Paolu Guerreru si lahko preberete tukaj.

Río Amazonas

2010-09-12T03:25:00.001-05:00

Gladina reke Amazonke na severovzhodu Peruja je upadla na najnižjo raven v zadnjih štiridesetih letih. V državi se zaradi tega soočajo z veliko gospodarsko škodo.
Reka je namreč v Peruju ena izmed glavnih transportnih poti. Plutje po reki so tako morali že prepovedati šestim večjim ladjam, ki so zdaj zasidrane v pristanišču Iquitos.

Po podatkih oblasti je gladina reke Amazonke upadla na 106 metrov, kar je 50 centimetrov nižje kot zadnjega rekordnega leta 2005.Po podatkih perujskega meteorološkega zavoda razlog za tako nizko gladino reke tiči v zelo suhem vremenu, saj v Peruju ni deževalo že več dni.

Reka bo tako, če se bo takšno vreme še nadaljevalo, še upadala. Prihodnji mesec pa naj bi se stanje spet začelo izboljševati, saj se začne deževna sezona.

Amazonka je v omenjenem delu Peruja za samo gospodarstvo izjemnega pomena, saj na območju Iquitosa in drugih mest ni cestnih povezav. Tako ves tovorni promet poteka po Amazonki.

Hrano in druge nujne življenjske potrebščine tako prebivalcem dostavljajo s pomočjo manjših ladij, ki jim ne grozi, da bi nasedle. To pa zahteva svoj davek, saj se je zaradi tega pot podaljšala za dvakrat, cena prevoza pa je tudi dražja.
Amazonka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6,400 km druga najdaljša reka na svetu, najdaljša je Nil. Njeno porečje pokriva sedem milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja Brazilije. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih.
Del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih.
Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km.
V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 m in 45 m.
Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok. Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 m³ vode na sekundo ob visokem pa 120.000 do 150.000 m³ vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja). Največji desni pritoki Amazonke so Xingu, Tapajos, Madeira, Rio Purus, Juruma; levi pritoki pa so Rio Negro, Japura, Putumayo in Napo.

O tem, kako je Amazonka dobila svoje ime, poznamo dve teoriji. Po prvi naj bi bili prvi evropski prišleki ob potovanju po reki navzdol napadeni od Indijancev. Med njimi so opazili tudi ženske, ki so jih imeli za Amazonke - bojevnice iz grške mitologije, po katerih so poimenovali reko. Druga teorija pravi, da je bilo ime Amazonka izpeljano iz indijanske besede "Amacunu", ki pomeni bučanje vode.

Izvir: Mismi, Carhuasanta, Peru
Izliv: Atlantski ocean
Države porečja: Brazilija (62,4%), Peru (16,3%)
Bolivija (12,0%), Kolumbija (6,3%)
Ekvador (2,1%)
Dolžina: 6400 km
Nadmorska višina izvira: 5597 m
Povprečni pretok: 219.000 m³/s
Površina porečja: 6.915.000 km²

La Oroya

2010-09-02T15:15:00.000-05:00

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih inštituta Blacksmith spada med deset najbolj onesnaženih mest na svetu.
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem, oziroma količina svinca v njihovi krvi presega dovoljeno raven.
Za neverjetno onesnaženje mesta je kriva ameriška družba Doe Run, ena izmed največjih svetovnih proizvajalk svinca. Podjetje naj bi po podatkih inštituta Blacksmith La Oroyo zastrupljalo od daljnega leta 1997.

Zastrupitve s svincem so še posebno škodljive za duševni razvoj otrok, saj težka kovina povzroča nepopravljivo škodo v centralnem živčnem sistemu, probleme v obnašanju, anemijo oz. slabokrvnost in duševne probleme. Obstajajo celo študije, ki razkrivajo, da so s svincem zastrupljeni že nerojeni otroci, saj se okužijo preko krvi matere. Drugače povedano, otroci so že pred rojstvom obsojeni na pekel, piše Global Post.

Rudnik hrani in zastruplja
Družba Doe Run je že pred več kot desetletjem postala del lokalne skupnosti, saj zaposluje okoli 3500 delavcev, mestna ekonomija pa je dobesedno zgrajena na svincu. Gre za neke vrste paradoks, saj družba mesto prehranjuje in zastruplja obenem. Podjetje Doe Run je metalurški kompleks od perujskih oblasti odkupilo leta 1997, medtem ko se svinec v mestu koplje vse od leta 1922.

Perujsko mesto La Oroya, ki leži v Andih, je zgrajeno na temeljih rudarstva in po podatkih
V rudarskem mestu živi okoli 12.000 otrok, kar 99,7 odstotkov izmed njih je zastrupljenih s svincem.
Avgusta lani je medameriška komisija za človekove pravice razkrila izredno črn primer kršenja človekovih pravic, o čemer so takoj obvestili perujske oblasti, vendar pa se ti za pravice prebivalcev niso kaj dosti zmenili. Perujski zdravstveni sistem je v ruševinah, saj več kot polovica ljudi živi v katastrofalnih zdravstvenih razmerah.

Kilometre okoli rudnika in tovarne je izredno visoka koncentracija svinca, katerega so preiskovalci brez kakršnegakoli napora odkrili v sloju okoliških tal vse do globine desetih centimetrov.

Tudi v primeru, da se vzpostavi učinkovita kontrola nad onesnaževanjem mesta, je 12.000 otrok po navajanju strokovnjakov po vsej verjetnosti že utrpelo nepopravljivo zdravstveno škodo.

Mono más pequeño del mundo

2010-08-10T14:54:00.002-05:00

Najmanjša opica na svetu

Opici pigmejec marmoset, ki je znana kot najmanjša opica na svetu, grozi izumrtje. Našli so jo med oblekami nekega Perujca in jo zaprli v center za rehabilitacijo.

La mancha de petróleo contaminado el Amazonas

2010-07-10T07:03:00.006-05:00

V perujski džungli je v Amazonko iz tankerja izteklo skoraj 60.000 litrov nafte. Razlitje so sicer omejili, nekaj škode pa je vseeno že povzročene.

Tanker naftne družbe Pluspetrol iz Argentine je po delu Amazonke v perujski džungli prevažal okoli 800.000 litrov nafte, ko se je zgodila nesreča, zaradi katere je skozi odprtino začela iztekati njegova vsebina. Vzrok nesreče še ni znan.

Do zdaj je iz tankerja izteklo okoli 400 sodčkov nafte, kar je okoli 60.000 litrov. Pedro Sanchez, perujski minister za energetiko in rudarstvo, je sporočil, da ta količina sicer ni velika, a je kljub temu zahteval preiskavo o dogodku. "Razlilo se je od 370 do 400 sodčkov nafte, kar ni veliko. Pristaniški uslužbenci, ki so odgovorni za to območje, zdaj zadevo preiskujejo in se dogovarjajo o nadaljnjih ukrepih," je dejal.

Razlitje nadzorujejo in preprečujejo tudi uslužbenci omenjenega podjetja, lokalni viri pa pravijo, da je škoda že storjena. Voda je okužena, bregove bodo morali prečistiti. Razlitje predstavlja tveganje za zdravje domačinov, rastlinskega in živalskega življenja. Oljni madeži so vidni tudi vzdolž reke Maranon, plovne poti, ki teče skozi regijo Loreto v vzhodni džungli.

"Del razlitega olja smo počistili, dela pa še ne. Tega je naplavilo na rečne bregove, kjer pušča madeže. Torej bo vso zemljo treba prekopati in predelati v prvotno sestavo," je še dodal Sanchez.

Un fuerte terremoto sacudió en el Perú y Chile

2010-05-06T15:16:00.001-05:00

Epicenter potresa je bil okoli 26 kilometrov zahodno od perujskega mesta Tacna na globini 11 kilometrov. Po besedah prič so prebivalci nekaterih perujskih mest v strahu bežali iz hiš.
Čilska državna agencija za izredne razmere je sporočila, da za zdaj ni poročil o ranjenih, prav tako niso izdali opozorila pred cunamijem. Gotovo pa so se prebivalci prestrašili, saj je spomin na februarsko serijo potresov še zelo živ. 27. februarja je potres z magnitudo 8,8 terjal več sto življenj, uničena so bila cela mesta, močno prizadeta je industrija.

zurnal24.si

Llama boy mejor que Miller !

2010-02-25T13:02:00.004-05:00

Lama boy boljši od Millerja

Ob zmagovalcu Carlu Janki sta bila po veleslalomu v središču pozornosti 51-letni Mehičan Von Hohenlohe in 16-letni Perujec Manfred Reyes, ki sta za prvakom zaostala 33 oziroma 25 sekund.Mlademu lama boyu je že med vožnjo padla iz rok palica, starajoči se smučarski princ pa je v izteku veleslalomske proge v Whistlerju povsem obvladal dajanje intervjujev. "Kot vedno je tudi letos divje, napeto. Gre za 'look'. Oči celotnega sveta so uprte sem," je niansiral smučarski eksot Hubertus von Hohenlohe, ki tekmuje za Mehiko.

Kot vedno je tudi letos divje, napeto. Gre za ‘look’. Oči celotnega sveta so uprte sem.
Von HohenloheV svoji bandido tekmovalni opravi, ovešen z vgraviranimi pištolami in pasovi z naboji, je poskušal Von Hohenlohe, z 51 leti najstarejši udeleženec zimskih olimpijskih igrah, še enkrat v popolnosti užiti svoje pete in verjetno zadnje igre: "Ne skrbi me moj čas, temveč moj slog in oblačila," je povedal eksot, ki je za olimpijskim zmagovalcem, Švicarjem Carlom Jankom, zaostal 33,64 sekunde.

Tudi za 16-letnega Manfreda Oettla Reyesa je bila na tekmovališču Creekside oprema ena od poglavitnih tem. O tem se je prvi udeleženec ZOI, ki prihaja iz Peruja, razgovoril v najboljši bavarski nemščini. Ko je začel tekmovati v svetovnem pokalu, so ljudje hoteli potipati njegovo oblačilo.

"Vsi mislijo, da je pletena," je pritrdil Manfred Oettl Reyes. Njegov tekmovalni dres je sila pisan, s potiskanimi lamami. Od daleč res deluje tako, kot da bi bil grobo pleten, ne pa izdelan iz visoko tehnološko obdelanega materiala. Z dve leti starejšo sestro Ornello, ki je na startnem seznamu tekmovalk v veleslalomu in slalomu, Manfred tvori prvo mini perujsko ekipo na zimskih olimpijskih igrah. Brat in sestra sta pravzaprav rojena v Münchnu, odrasla sta ob Chiemseeju, trenutno živita v avstrijskem Innsbrucku. Perujsko državljanstvo imata potomca nemškega očeta in perujske matere od lanskega poletja. Prošnjo, da v Kanadi zastopata barve andske države, so pozitivno rešili šele pred nekaj tedni.

"Zelo sem vesel, to je res krasno," je navdušen Manfred. Ujezilo ga je le, ker je med vožnjo izgubil eno od palic. "Poduk za Soči torej, da ju moram držati bolj čvrsto," je komentiral. Svojo prvo olimpijsko veleslalomsko vožnjo je najstnik končal na 67. mestu, od zmagovalca Janke ga je ločilo dobrih 24 sekund – v smučanju to pomeni cela svetlobna leta.

Bil sem boljši od Bodeja Millerja.
Manfred ReyesZabavni fant z izrazitimi črnimi valovitimi lasmi je svoj rezultat sprejel s šalo. "Bil sem boljši od Bodeja Millerja," se je pošalil, ko je imel v mislih odstop Američana. Na slalomu upa, da bo od Millerja dobil vsaj avtogram ("moram si pripraviti papir in svinčnik"), do ZOI 2014 pa računa, da bo izboljšal svoj športni dosežek.

zurnal24.si

2010-02-23T00:48:00.001-05:00

V trčenju dveh avtobusov, do katerega je prišlo na cesti na severu Peruja, je umrlo 38 ljudi, 58 pa jih je bilo ranjenih. Policisti in gasilci so morali prerezati pločevino, da so se lahko prebili do ljudi, ki so ostali ujeti v avtobusih. Ta sta včeraj zgodaj zjutraj trčila na cesti med mestoma Rio Hondo in Viru, ki je od prestolnice Lime oddaljen 460 kilometrov.

Za zdaj še ni znano, kaj je povzročilo nesrečo. Perujski časnik El Comercio pa je objavil fotografije, ki kažejo, da na mestu nesreče črta, ki deli oba pasova, sploh ni bila narisana, je poročal Boston Globe.

Med mrtvimi ni bilo tujcev, so sporočili s policije.

Samo lani je v nesrečah v državi umrlo 3.500 ljudi.

zurnal24.si

Perú, vive la leyenda

2010-02-09T13:25:00.001-05:00

CIA derribado avión de misioneros peruanos

2010-02-06T04:46:00.005-05:00

Sorodniki misijonarske družine, ki je bila ubita leta 2001, ko je Cia perujski vojski naročila, naj sestrelijo njihovo letalo, ameriško vlado obtožujejo laganja in prikrivanja podatkov.Cia je perujski vojski naročila, naj sestrelijo misijonarsko letalo. (Foto: You Tube)

Jim in Veronica Bowers sta delala kot misijonarja v džungli na severu Peruja. Leta 2001 so se skupaj z otrokoma, šestletnim Coryjem in nekajmesečnim Charityjem, z malim letalom vračali v kamp, nakar jih je začelo zasledovati letalo Cie. Misleč, da so na letalu tihotapci droge, so agenti perujski vladi naročili, naj letalo sestrelijo. Agencija bi sicer morala le preveriti številko na repu plovila in ugotovili bi, da je letalo last Cerkve.

V posnetku, ki so ga objavili ameriški mediji, je mogoče slišati ugibanja agentov o potnikih letala. Debata teče o tem, ali so potniki trgovci z orožjem ali tihotapci droge. Cijino letalo je skoraj dve uri krožilo okoli nič hudega slutečih Bowersovih, nakar so vojski odredili ukaz za sestrelitev.

"So zagotovo kriminalci?" je vprašal agent Perujce, ki so na odgovor odgovorili pritrdilno. Eden izmed agentov je nato dejal kolegu, da misli, da bodo naredili ogromno napako. Ko so ugotovili, da je v letalu nedolžna družina, je bilo že prepozno.

Pilot na napačni frekveci
Potniki na letalu so kričali: "Ubijajo nas, pomagajte, prosimo vas, ubijajo nas!" Agent je v tistem trenutku vojski sporočil, naj prenehajo z obstreljevanjem. "Ne streljajte, ne, ne ..." je panično vzklikal, vendar je strel že pokosil Veronico Bowers, ki je sedela v krilu, obenem pa je dojenčku prestrelilo lobanjo. Pilot Kevin Donaldson, ki je bil težko ranjen v obe nogi, je uspel pristati na reki in rešiti življenje očetu, Coryju in sebi.

Pilot je kasneje v izjavi za medije dejal, da je bil ves čas na napačni frekvenci, tako da ni slišal nikakršnih opozoril. Frekvenco je začel iskali in jo je tudi našel ob prvem obstreljevanju.
Zaradi "napake" sta bila ob življenje mati in dojenček. (Foto: Reuters)

Cia: "Kršen ni bil noben zakon"

V devet let trajajoči preiskavi so bili zoper 16 agentov podani le disciplinski ukrepi, saj agencija zatrjuje, da ni bil kršen noben zakon. Televizijska hiša ABC je ugotovila, da je eden izmed agentov dobil disciplinski ukrep v obliki opomina, ki so ga napisali na njegov dosje.

"Dovolj imam vlade. Samo lažejo in prikrivajo podatke. Mislim, da bi morali odgovorni sedeti v zaporu," je dejal oče ustreljene Veronice Bowers.

zurnal24.si

Ciudad sagrada de Caral

2010-02-03T05:29:00.005-05:00

Perujski Caral označen za svetovno kulturno dediščino

Peru je bogatejši še za eno mesto, ki sodi pod okrilje svetovne kulturne dediščine.
Caral, najstarejše mesto južnoameriške države je tudi uradno vpisan na Unescovo listo. Mesto leži okoli 184 kilometrov severno od Lime in velja s 5.000 letno zgodovino za najstarejše mesto na celotnem ameriškem kontinentu. Na več kot 66 hektarjih se razprostirajo različna arheološka najdišča, ki hranijo okoli 3000 let stare najdbe. V Peruju je odslej enajst mest, ki sodijo med svetovno kulturno dediščino Unesca.

Todos los turistas varados en Machu Picchu fueron evacuados a Cusco

2010-01-30T04:26:00.006-05:00

Perujske oblasti so končale evakuacijo turistov, ki so bili zaradi dežja in zemeljskih plazov več dni ujeti na območju blizu znamenitega inkovskega mesta Machu Picchu.

Še zadnje od skupno okoli 4000 turistov ujetih v bližini Machu Picchuja so v petek na varno prepeljali s helikopterji. Po besedah perujskega ministra za turizem Martina Pereza v okolici največje perujske turistične znamenitosti ni nobenega turista več, saj so evakuirali tudi tiste, ki so želeli ostati na območju.

Perujske oblasti se morajo po dolgotrajni reševalni akciji zdaj lotiti obnove območja, ki ga je močno deževje hudo prizadelo. Po besedah perujskega predsednika Alana Garcie, ki je prizadeta območja obiskal v petek, bodo za obnovo železniške proge med mestom Aguas Calientes ob vznožju Machu Picchuja in Cuzcom, najbližjim večjim mestom, potrebovali najmanj dva meseca.

Garcia je obenem napovedal pomoč domačinom, ki jih je prizadela vodna ujma. PO ocenah perujskih oblasti je zaradi deževja streho nad glavo izgubilo okoli 80.000 ljudi. Deževje in zemeljski plazovi so zahtevali tudi deset smrtnih žrtev – umrlo je devet Perujcev in argentinska turistka.

Machu Picchu je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti Latinske Amerike, ki jo letno obišče več kot 400.000 turistov. Gre za ostanke inkovskega mesta iz 15. stoletja, ki leži v gorskem grebenu kakih 70 kilometrov od Cusca.

24ur.com

Atrapados turistas quedaron sin comida

2010-01-28T07:08:00.005-05:00

V Peruju so zaradi slabega vremena še vedno ujeti številni turisti. Ponekod so jih nastanili v telovadnice, šole in šotore, zemeljski plazovi pa so zahtevali tudi žrtve.

V bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu v Peruju je zaradi slabega vremena še vedno ujetih več kot 2500 turistov. Oblasti so od ponedeljka s helikopterji evakuirale 125 tujih turistov, medtem ko jih je okoli 1900 še vedno v kraju Aguas Calientes, 670 pa na znameniti Inkovski poti, ki je zaradi zemeljskih plazov na več krajih neprehodna. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica močnega deževja, onemogočen že od sobote.

Tudi smrtne žrtve
Slabo vreme je po podatkih perujskih oblasti na Inkovski poti zahtevalo že pet smrtnih žrtev. Zemeljski plaz je pod seboj pokopal 23-letno argentinsko turistko in njenega 33-letnega perujskega vodiča, ostali trije so bili domačini. Trije turisti pa so bili v zemeljskih plazovih na tej znameniti gorski pešpoti, ki so jo do Machu Picchuja zgradili Inki, ranjeni.

Zmanjkuje hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju že zmanjkovalo hrane. Med ujetimi turisti prevladujejo Američani, Argentinci, Čilenci, Avstralci in Evropejci.

24ur.com

Médicos peruanos cortaron una pierna sana al paciente

2010-01-27T15:57:00.001-05:00

Perujski zdravniki so 86-letnemu pacientu amputirali zdravo nogo. Zoper bolnišnico Alberto Sabogal je že vložena tožba, zdravnika, ki je med operacijo amputiral napačno nogo, pa so že suspendirali.
Lima - Perujski zdravniki so 86-letnemu pacientu amputirali zdravo nogo. ''Bila sem zgrožena, ko sem po operaciji obiskala očeta in videla, da so mu amputirali napačno nogo,'' je povedala hči Carmen Villanueva.

Zoper bolnišnico Alberto Sabogal Hospital je že vložila tožbo, zdravnika, ki je med operacijo amputiral napačno nogo, pa so že suspendirali. ''Krivico, ki so storili mojemu očetu, ni moč popraviti,'' je še povedala Carmen.

DELO.si

Un sismo de 5,8 grados sacudió el centro de Perú

2010-01-26T03:59:00.005-05:00

Peru prizadel nov potres

Potres z močjo 5,8 stopnje po Rihterjevi lestvici je zatresel Pucallpo, regijo v perujski džungli Ucayali, vendar je bilo potres čutiti v številnih mestih po državi v ključno z Limo.

Potres je stresel perujsko džunglo včeraj ob 5:52 po lokalnem času, epicenter je bil registriran 28 kilometrov od mesta Puccalpa na globini 126 kilometrov.

Gibanje tal je bilo čutiti v mestih po državi, kot so: Trujillo, Chimbote, Cerro de Pasco, Huánuco, Pucallpa, San Ramón in Lima.

Čutili pa so ga tudi v mestu Cruzeiro do Sul v Braziliji.

Turistas atrapados en el Imperio de los Incas

2010-01-26T03:45:00.003-05:00

Turisti zaradi obilnega dežja ostali ujeti

Perujske oblasti so s helikopterji začele evakuacijo okoli 2000 turistov, ki so zaradi slabega vremena ostali ujeti v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu.

Turisti so zaradi slabega vremena ostali ujeti v kraju Aguas Calientes v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica deževja, onemogočen že od sobote.

Nekdaj mogočno prestolnico inkovskega imperija Cuzco je dež močno poškodoval. (Foto: Reuters)

Turiste - gre povečini za Evropejce in Američane - s helikopterji prevažajo v kraj Ollantaytambo, od koder bodo z vlaki odšli v mesto Cuzco.

V kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, imajo še za tri do štiri dni hrane, je povedal predstavnik lokalnih oblasti.

Perujske oblasti so sicer na celotnem območju razglasile izredne razmere. Zaradi slabega vremena - po navedbah meteorologov je na območju padlo največ dežja v zadnjih 15 letih - so v ponedeljek prekinili tudi letalske polete med Cuzcom in perujsko prestolnico Lima.

24ur.com

Fujimori va a la cárcel

2010-01-04T04:07:00.004-05:00

Nekdanji perujski predsednik Fujimori ima na vesti številne zločine: pokol civilistov, kršenje človekovih pravic, korupcija, nezakonito prisluškovanje ...

Perujsko vrhovno sodišče je potrdilo 25-letno zaporno kazen za nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija, obsojenega zaradi kršitev človekovih pravic, poročajo tuji mediji. Sodišče je zavrnilo pritožbo Fujimorija na aprila lani sprejeto razsodbo.

71-letni Fujimori, ki je bil na čelu Peruja med letoma 1990 in 2000, je bil obsojen zaradi odgovornosti v pokolih civilistov, ki so jih v letih 1991 in 1992 med zatrtjem upora levičarskih skrajnežev izvedli t. i. eskadroni smrti. Fujimori je vse obtožbe zavračal.

Diktator in kriminalec

Nekdanji predsednik je bil sicer obsojen tudi zaradi korupcije in zlorabe položaja, 25-letna zaporna kazen pa je najdaljša možna

v Peruju. Fujimori že prestaja tri druge zaporne kazni. Lanskega septembra je bil namreč obsojen nezakonitega prisluškovanja ter podkupovanja novinarjev, podjetnikov in opozicijskih politikov. Julija je bil obsojen na 7 let in pol zapora, saj so tožilci zbrali dovolj dokaznega gradiva, ki je pokazalo, da je državni proračun oškodoval za kar 15 milijonov ameriških dolarjev. Leta 2007 je bil obsojen na šestletno zaporno kazen zaradi zlorabe oblasti.

Leta 2000 so se prebivalci njegovi diktaturi uprli, Fujimori pa je zbežal na Japonsko, kjer so se rodili njegovi starši. Novembra 2005 so ga aretirali v Čilu, ki naj bi bil odskočna deska za še eno kandidaturo za perujskega predsednika.

24ur.com

Imperio inca

2009-12-31T04:59:00.000-05:00

Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador.Zgodovina

Njihovi začetki so bili okoli leta 1200, ko je njihov prvi vladar Manqu Qhapaq, ki naj bi bil sin sonca, s sestro in soprogo Mama Uqllu prišel z Otoka Sonca v jezeru Titikaka na prvotno ozemlje Inkov. Po tradiciji je vrgel zlato palico, in tam, kjer naletela na tla, je ustanovil mesto Qusqu (kečuansko; špansko: Cusco). Mesto Qusqu je bilo razdeljeno v dve polovici, Zgornji Qusqu (Hanan Qusqu) in Spodnji Qusqu (Urin Qusqu). Prvih pet vladarjev je bilo iz Spodnjega Qusquja, od šestega pa naprej so pripadali Zgornjemu Qusquju. Še dve stoletji je inkovska država obsegala le Qusqu in okolico. Šele vladar Wiraqucha Inka je osvojil območja do mesta P'isaq ter do jezera Titikaka. Pachakutiq Yupanki je premagal glavne sovražnike Inkov, Chanke, potem pa ljudstvo Wanka, in s tem je razširil državo do današnjega perujskega departmaja Junin. Pod vladarjem Tupaq Yupanki so osvojili državo Chimu na severu Peruja, današnji Ekvador ter severno Argentino. Največji obseg je država imela pod vladarjem Wayna Qhapaq, ki je pred smrtjo državo razdelil med sinovoma: Waskar je vladal v jugu s Qusqujem, Atawallpa pa v severu. Potem je izbruhnila vojna med bratoma, ki jo je izkoristil španski osvajalec Francisco Pizarro. Ko je leta 1532 prišel v mesto Kashamarka (Cajamarca), je vzel Atawallpo kot talca, in kljub plačila odkupnine, cele sobe polnjene z zlatom, je Atawallpo dal usmrtiti. Leta 1533 so Španci osvojili Qusqu in imenovali inkovskega plemiča za vladarja Manqu Qhapaq II. Po neuspešnem uporu pod Manqujem Qhapaqom so Španci zažgali Qusqu, Manqu Qhapaq pa je pobegnil v mesto Willkapampa, vzhodno od Qusquja. Tam so Inki še vladali do leta 1572, ko jih je Francisco Toledo premagal. Zadnji inkovski vladar, Tupaq Amaru, je bil usmrčen na glavnem trgu Qusquja leta 1572.Ruševine inkovskega mesta Machu PicchuSacsayhuamánPachacamac Coricancha

Jezik

Inki so prevzeli kečuanščino kot državni jezik ter jo razširili po celotnem ozemlju svoje države, čeprav ni bila njihov prvotni jezik.

Materialna kultura

Inki niso poznali pisave, morda pa so njihovi vzorci v tekstilu (tukapu) služili na neki način za shranjevanje informacij. Poleg tega pa so uporabljali vrvice z vozli (kipu) v različnih barvah, s katerimi so shranjevali števila in s tem omogočali knjigovodstvo oz. statistiko vseh vrst blaga kot tudi prebivalstva. Niso imeli denarja in zato niso pobirali davkov v današnjem smislu. Namesto tega je njihova uradniška država izterjala tribute od podrejenih ljudstev, in sicer v obliki prirodnin kot tudi storitev.Kipu (vrvice z vozli)

Inki so imelo zelo razvito tkalstvo, s katerim so predelovali lamjo volno in bombaž. Ena tretjina delovnega časa podložnikov je bila namenjena inkovskemu vladarju, druga tretjina starim, bolnikom, vdovam, sirotam in drugim nemočnim. Zadnjo tretjino je posameznik lahko uporabljal za vzdrževanje družine. Plemiči in uradniki so bili osvobojeni služb v vojski ter na poljih, so lahko imeli več žena in so kot edini smeli nositi nakit.

Inkovski arhitekti in zidarji so opravljali čudovita, trajna dela. Zgradili so velike stavbe iz ogromnih kamnov brez malte, med katere ni bilo mogoče poriniti rezila. Take zidove najdemo še danes, npr. ostanke bivših inkovskih palač v centru mesta Cusco, ki zdaj služijo kot temelji cerkvenih ter uradnih stavb. Tisti zidovi so preživeli več potresov, v katerih so padle druge, kolonialne stavbe. Manj pomembna poslopja ter včasih tudi nadgradnje na kamnitih temeljih pa so gradili z glinastimi zidaki.Inkovski zid, Qusqu/Cusco, Peru

Glavna središča inkovske države so bila povezana s cestami med njimi 4000 km dolga in 8 m široka obalna cesta ter 5200 km dolga in 6 m široka gorska cesta v Andih, po katerih so hiteli menjalni tekači (chaski), ki so prenašali pomembna poročila do 400 km dnevno.

Inki so imeli razvito kovinarstvo. Orodje ter orožje so izdelovali iz bakra in brona. Tudi operirali so lobanje in okončine z bronastimi orodji.

Inki niso poznali niti kolesa niti pluga vlečenega z živalmi. Zemljo so obdelovali z motikami (chaki taklla), ki jih so rinili s pomočjo nog. Za preskrbo velikih količin ljudi v goratih ozemljih so gradili terase na pobočjih, ki jih so namakali z vodovodi. Presežke so shranjevali v skladiščih, v katerih ja pihal veter in s tem pridelke zaščitil pred gnilobo. Krompir so sušili z ponočnem zmrzovanjem. Pridelovali so koruzo, krompir, vrsto metlike (kinwa), ščir (kiwicha), bučo, paradižnik, arašid in papriko. Njihove domače živali so bile lame, race, alpake in morski prašički (quwi), katerih meso so jedli.

Bogovi
Ko vsa ljudstva Andov so Inki častili boga Stvarnika Sveta (Wiraqucha) in Mater Zemljo (Pachamama). Poleg tega pa so slavili Očeta Sonce (Inti), ki je bil oče inkovskih vladarjev.

Tres accidentes de autobuses en un día

2009-12-30T14:26:00.000-05:00

V Peruju sta dva avtobusa zapeljala v globel, eden pa je čelno trčil v tovornjak. Umrlo je 38 ljudi, okoli 70 je ranjenih. Podobne nesreče so v državi, ki je znana po slabih cestah in divjih voznikih, pogoste. Iz Peruja poročajo o kar treh avtobusnih nesrečah. Vse so se zgodile v enem dnevu, umrlo pa je 38 ljudi.

V provinci Pisco, okoli 200 kilometrov južno od Lime, je avtobus čelno trčil v tovornjak. Devet ljudi je bilo na mestu mrtvih, še devet pa jih je ranam podleglo v bolnišnici. 18 žrtev je zahtevala tudi nesreča v provinci Puno, približno 860 kilometrov jugozahodno od prestolnice države. Avtobus je zapeljal čez previs in padel 150 metrov globoko. Med umrlimi so tudi trije otroci. Tretja nesreča pa se je zgodila približno 300 kilometrov severozahodno od Lime. Avtobus, ki je prevažal rudarje, je zapeljal v 120 metrov globoko sotesko. Dve osebi sta umrli. V vseh nesrečah je bilo skupno ranjenih okoli 70 ljudi.

Tragična avtobusna nesreča se je zgodila tudi dan pred božičem. Takrat je avtobus, poln ljudi, ki so se za praznike vračali domov, zapeljal v 80-metrsko globel. Umrlo je 42 potnikov. Nesreča se je zgodila na jugu države.

Avtobusne nesreče so v Peruju pogoste, poleg slabih cest in neupoštevanja prometnih predpisov pa kot vzrok za to omenjajo pomanjkljiv nadzor nad avtobusnimi prevozniki. Uradni podatki so več kot zgovorni, v prometnih nesrečah vsako leto umre 3500 ljudi.

24ur.com

Accidente de autobús en Perú deja muertos

2009-12-25T06:10:00.005-05:00

V nesreči avtobusa v Peruju najmanj 40 mrtvih.

V nesreči avtobusa, ki je na jugu Peruja zapeljal v prepad, je umrlo najmanj 40 ljudi, okoli deset je bilo poškodovanih, je sporočila policija.

Po navedbah oblasti je avtobus z več kot 50 potniki, ki je bil na poti iz Arequipe v Santa Tomas, zdrsnil s ceste in se 200 metrov kotalil po pobočju.
Nesreča se je zgodila zgodaj davi po krajevnem času v pokrajini Chumbivilca,približno 1100 kilometrov od prestolnice Lima.

24ur.com

Mamachas juegan al futbol

2009-12-17T05:16:00.006-05:00

Mamachas oziroma indijanske ženske iz Andov se vsako leto decembra zberejo v perujski Limi, da bi odigrale finale nogometnega turnirja. V spodnjih slikah preverite, kako so driblale to leto.

zurnal24.si

Ha inventado delitos!

2009-12-03T03:59:00.005-05:00

Pretresljiva novica, da so v Peruju ubijali ljudi, zato da so njihovo maščobo prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim družbam, se je izkazala za izmišljotino.

Policija je ob preiskavi domnevnih umorov celo predstavila video posnetke z mesta zločina.

Potem ko je svet pretresla novica, da so v Peruju našli nekaj deset trupel, ki naj bi jim odstranili maščobno tkivo in ga po visoki ceni prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim družbam, se je zdaj zgodil preobrat. Načelnik policije Eusebio Felix, ki je preiskovala primer, je namreč priznal, da si je vso zgodbo preprosto izmislil.

Vodja Perujske policije general Miguel Hidalgo je ob tem dejal, da je zelo osramočen. "To vpliva na ugled policije,“ je dodal. Politiki so medtem preiskovalca obsodili, da je s tem odgnal tuje turiste.

Prvi sumi glede zločinov so se pojavili, ko je eden od medicinskih izvedencev izpostavil nesmiselnost ubijanja ljudi zaradi njihove maščobe. To bi bilo namreč veliko lažje zbrati v klinikah za plastično kirurgijo, je pojasnil. "Če bi liter človeške maščobe res stal 15.000 dolarjev, ne bi te metali stran,“ se je strinjal odbor za medicino.

Po najnovejših podatkih naj celo ne bi šlo za več deset mrtvih, ampak zgolj enega, ki pa naj bi bil povezan s preprodajo kokaina. Tri osebe, osumljene umora, ki so že priprte, so po mnenju policije ustekleničili njegovo maščobo zato, da bi prestrašili ostale člane njegove tolpe.

24ur.com

Disculpa por abusos!

2009-11-29T14:36:00.004-05:00

Perujske oblasti so se opravičile prebivalcem afriškega rodu. Priznale so namreč, da so bili že stoletja žrtve diskriminacije in različnih zlorab. Še več, zavedajo se, da se poniževanja nadaljujejo še naprej.

Perujske oblasti so se opravičile prebivalcem afriškega porekla, saj so bili v preteklosti žrtve organiziranega zatiranja in kratenja osnovnih človekovih pravic. Da razmere v državi še vedno niso rožnate, so predstavniki priznali, toda prvi korak k izboljšanju razmer je storjen, poroča britanska spletna stran BBC.

"Stoletja so bili žrtve zlorab,“ so prvič v zgodovini Peruja priznali odgovorni v državi. Opravičilo je bilo objavljeno v časopisu El Peruano, pripravljajo pa posebno javno slovesnost, na kateri bodo izrekli tudi uradno opravičilo. Kdaj bo potekala prireditev, še ni znano.

V Peruju živi med pet in deset odstotkov ljudi z afriškimi koreninami. Njihovi predniki so bili sužnji, ki so jih v regijo pripeljali španski kolonialisti. Prvi Afričani so v Peru prispeli v 16. stoletju kot sužnji. Peru je suženjstvo prepovedal leta 1854.

Peru ni prva država Latinske Amerike, ki se je opravičila omenjeni populaciji, je pa prva, ki je poleg še priznala, da se ljudje še naprej soočajo s težavami in diskriminacijo zaradi svojega porekla.

Nekateri strokovnjaki so bili kljub opravičilu zelo kritični do perujskih oblasti. Opravičilo se ni niti v eni točki nanašalo na samo suženjstvo kot tako, prav tako naj ne bi vsebovalo zaveze, da bodo odgovorni storili vse, kar je v njihovi moči, da takoj odpravijo diskriminatorne vzorce. Opozarjajo tudi, da omenjena skupina ni edina, ki se sooča s tovrstnimi težavami, in da je diskriminacija drugačnih v Peruju velika težava.

24ur.com

Las playas más atractivas de América del Sur

2009-11-26T04:57:00.008-05:00

Južno Ameriko z ene strani boža Atlantik in z druge Pacifik, zato ji obale in plaž ne manjka. Tudi takih, ki jim poznavalci priznavajo, da so seksi.

Če iščete mesta, kjer se življenje dogaja na plaži, majcene bikinije, ki komaj zakrijejo najnujnejše, in vznemirljivo naravno kuliso, je Južna Amerika prava smer. "Če hočete lepo plažo, na kateri ne boste le ležali in plavali, ampak se boste noro zabavali in srečevali lepe ljudi, morate priti v Južno Ameriko," je izjavil znani nogometaš iz Ria de Janeira, mesta, kjer plaže vsak dan "hranijo" tisoče iskalcev sonca in morja.

Južna Amerika je celina ekstremov in neverjetne naravne lepote. Ima Ande, najdaljšo kopensko gorsko verigo na svetu, ima Amazonko, najbolj vodnato reko na svetu, ima Titicaco, najvišje ležeče plovno jezero na svetu, in ima Atacamo, najbolj suho puščavo, izven Antarktike. In skoraj neskončno obalo s tisoči peščenih plaž (le dve južnoameriški državi, Bolivija in Paragvaj, nimata morja). Večina obale leži v tropskem pasu, severno od kozorogovega povratnika, zato so vode (predvsem ob atlantski obali) tople in primerne za plavanje. Izjema so obale južnega Čila in Južne Argentine, nekoliko hladnejši morski tok pa teče ob obalah Čila in Peruja od juga proti severu.

Copacabana je morda celo največja znamenitost Ria de Janeira, Brazilija.

Toples raje ne!
Najbolj znamenite južnoameriške plaže so nedvomno brazilske. Brazilci so iz plaže naredili kult. Na plaže se ne prihaja le na rekreacijo in/ali na počitek – plaža je za Brazilce način življenja in del njihove kulture. Urugvaj ima razvpito Punto del Este, peščeni polotok, kamor ob koncih tedna iz Buenos Airesa pridrvijo bogati Argentinci, pred davnimi leti pa se je oglasil tudi John F. Kennedy. Prekrasne plaže Kolumbije in Venezule na pravo priložnost še čakajo, plaže v Ekvadorju, Peruju in severnem Čilu postajajo vse bolj priljubljene med deskarji ... Telesa so najbolj razkrita v vroči Braziliji, drugje se domačini soncu raje nastavljajo v kopalkah, ki pokrijejo več, toples in nudizem pa v Južni Ameriki "uradno" (skoraj) ne obstajata. A plaže na zeleni celini so vseeno zelo seksi.

Dodajam nekaj fotografij, ki jih je izbrala spletna stran revije Forbes:

Choroni/Puerto Colombia, Venezuela

Mancora, Peru

Tayrona, Kolumbija

Punta del Este, Urugvaj

Pichilemu, Čile

Fernando de Noronha, Brazilija

¡Advertencia!, sobre el cambio climático

2009-11-26T04:45:00.003-05:00

Helena Christensen, nekdanja supermanekenka, ki je najraje fotografinja, na podnebne spremembe na Zemlji opozarja s fotografijami, ki jih je naredila v Peruju.

Lepotica, ki se je 25. decembra 1968 rodila očetu Dancu in materi Perujki, je odraščala na Danskem, leta 1987 postala miss Danske, bila v devetdesetih ena od znamenitih in bajno plačanih supermanekenk in leta 1991 očarala v videu Wicked Game s Chrisom Isaakom. A Helenina ljubezen je že od najstniških let fotografija.

Danka opozarja politike
Ko je potovala po domovini svoje matere, je posnela tudi serijo fotografij, ki opozarjajo, kakšne so v Peruju posledice podnebnih sprememb na planetu. Projekta se je Christensenova lotila skupaj z Oxfamom, mednarodno organizacijo, ki išče rešitve za boj proti revščini in neenakosti. Fotografije Peruja dokumentirajo učinke podnebnih sprememb na Zemlji, je Helena povedala v Londonu, kjer so te dni na ogled njene fotografije – razstava ima zgovoren naslov Meltdown (Taljenje). Mimogrede je še pozvala politike, svetovne voditelje in vse druge, ki se bodo decembra zbrali v Köbenhavnu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so oni tisti, ki imajo moč, zato so nujne spremembe v njihovih rokah. Na težko pričakovani konferenci v danski prestolnici naj bi namreč dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil Kjotski protokol.

Kulture izginjajo
In kaj pripovedujejo perujske fotografije Christensenove? Helena je pojasnila, da je v Peruju videla, kakšne posledice ima krčenje ledenikov v Andih za tamkajšnje kmete. Ker je vode vse manj, celotne vasi izgubljajo prihodke od kmetovanja, zato so se ljudje prisiljeni seliti v mesta. "Te kulture bodo izginile. In to je zelo žalostno, saj je to res poseben del Južne Amerike," je povedala Danka. Oxfam ocenjuje, da se je v zadnjih 30 letih površina ledenikov v Peruju zmanjšala za 22 odstotkov.

Nekaj Heleninih fotografij iz Peruja:

Pierde peso con chocolate

2009-11-23T08:50:00.004-05:00

Za vse čokoholike prihaja dobra novica: na prodajnih policah bo kmalu mogoče dobiti čokolado, ki vam bo pomagala izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Nova različica čokolade, imenovana Lola, je stoodstotno naravna, okus pa ima natanko takšen kot navadna čokolada.

Alge za hujšanje
Kot pravijo Lolini izdelovalci, je največja razlika v receptu, ki vsebuje sestavine, zaradi katerih se sladkosnedi ne bodo več počutili lačne. Narejena je iz kakava iz Peruja in Santa Dominga, izdelalo pa jo je špansko podjetje Covcoa BIO.

Čokolada ima nenavaden zelen odtenek, kar povzročijo mikroskopske alge, ki jih uporabljajo pri izdelovanju. Alge vsebujejo hranilne snovi, kot sta vitamina A in B12, ki pripomoreta k izgubi kilogramov.

Božična pokušina
"Ljudje bi mogli pojesti eno do dve čokoladi eno uro pred obrokom," je pojasnil eden od izdelovalcev Armando Yanez. "Ima intenziven okus in izjemno visoke lastnosti oksidantov."

Lolo so dobro sprejeli sladkosnedi pokuševalci na čokoladnem šovu v Madridu. Zdaj Covcoa BIO upa, da so ljubitelji čokolade pripravljeni na pravo božično pokušino Lole.

zurnal24.si

Contrabando con grasa humana

2009-11-20T14:38:00.006-05:00

Peru: Policija je aretirala štiri člane tolpe, ki naj bi morili, nato pa maščobo žrtev prodajali za kozmetično uporabo

Lima - Policija je v Peruju aretirala štiri ljudi, osumljene poboja ducatov ljudi, katerih maščobo in tkiva naj bi za kozmetično uporabo prodajali na evropski trg. Tolpa naj bi svoje žrtve domnevno iskala na odročnih poteh in cestah, nato so jih z zgodbico o službi zvabili tja, kamor so jih želeli dobiti, tam pa so jim odstranili maščobo in jo prodajali po 10.000 evrov na liter. Dva druga člana tolpe, domnevno naj bi bila Italijana, sta še vedno na begu.Policija predvideva, da bi lahko bila ta tolpa odgovorna za smrti 60 ljudi na tem območju. Na tiskovni konferenci so policisti novinarjem pokazali dve steklenici s človeško maščobo in pa fotografije ene od domnevnih žrtev. Nekateri osumljenci so svoja dejanja že priznali ter policiji razložili, da so umorili ljudi z namenom, da jim v laboratoriju odstranijo maščobo in tkivo ter ju na evropski trg prodajo najboljšemu ponudniku. To naj bi bila kozmetična in farmacevtska podjetja, a policiji zaenkrat še ni uspelo potrditi takšne povezave.

Vodja kriminalistov perujske policije Felix Burga je novinarjem povedal, da "sumi na obstoj mednarodne mreže preprodaje človeške maščobe“, a tudi tega zaenkrat še ne more dokazati. Prvega osumljenca so na avtobusni postaji v Limi aretirali na začetku tega meseca, s seboj pa je imel pošiljko maščobe.

Eden od osumljencev naj bi policiji natančno opisal, kako so žrtve ubili ter jim kasneje še odstranili maščobo in tkiva. Vodja tolpe Hilario Cudena naj bi se s takšnimi umori ukvarjal že desetletja, maščobo pa naj bi v prestolnico Peruja prodajal nekemu posredniku, ki ga policija sedaj skuša prijeti.

Novice.Dnevnik.si

Video z naslovom: Perujski policisti so aretirali osebe, ki naj bi se ukvarjale s prodajo človeškega maščobnega tkiva si lahko ugledate tukaj.

Las vacas toman el mundo!

2009-11-14T06:54:00.013-05:00

Lima se je v četrtek pridružila skupini 70 mest, ki gostijo največjo in najbolj smešno razstavo na svetu: "parada krav" ki je prišla tudi na ulice Lime.

Razstava, ki sledi sanjam, da bi umetnost bolj približali človeku se je odprla v torek iz pod rok, župana Lime, Luisa Castañede. Krave so okrasili številni perujski umetniki, ki so uporabljali tradicionalne perujske motive, prav tako so s tem želeli spodbujati lokalno umetnost in prispevati k dobrodelnosti. Ti edinstveni kipi krav bodo na svojih izbranih mestih ostali vse do februarja, sredstva od prodaje pa bodo šla v sklad Centro Anne Sullivan, fundacija Lima in NGO partnerji v zdravstvu.Kipe krav trenutno lahko najdemo v parkih po Limi, kot so Sáenz Peña park in Chabuca Granda boulevard v Bearrancu, Plaza de Armas v centru Lime, Salazar, Parque del Amor, Raimondi in Kennedy park v Miraflores, Pueblo Libre Central Park in Jockey Plaza Shopping Center v Surcu.
Nekatere lokalne osebnosti, ki so zaslužni za edinstvene kipe krav so Gian Marco, Dina Páucar, Damaris, Carlos Galdós, Pochi Marambio, Raúl Romero, Bruno Pinasco, Mauricio Fernandini, Marcelo Wong, Eduardo Tokeshi, Aldo Shiroma, José Antonio Morales, José Miguel Valdivia in Carlos Revilla med mnogimi in drugi.
Ta razstava, ki se je začel pred desetimi leti v Zürichu in jo lahko najdemo v 70 mestih po vsem svetu, kot so New York, Buenos Aires, Chicago, London, Pariz, Atene, Lizbona in Sao Paulo, je bila ideja Walter Knappa.
Cow Parade

Oso sin pelos

2009-11-13T09:45:00.005-05:00

Zgubljajo dlako in begajo znanstvenike

Trije medvedje v leipziškem živalskem vrtu so izgubili skoraj vso dlako, znanstvenike pa begajo vzroki. Primeri niso osamljeni.Plešavost je začela te južnoameriške medvede prizadejati po vsem svetu. FOTO: AFP

Medvedke Dolores, Bianca in Lolita so v različni fazi plešavosti, en pa je že popolnoma plešast, piše BBC. S podobnimi težavami pa se soočajo tudi živalski vrtovi v Evropi in izven nje, je povedal oskrbnik leipziškega živalskega vrta Gerd Noetzhold.

Zato so po besedah Noetzholda skupaj zbobnali mednarodno skupino veterinarjev, ki se s
pojavom ukvarjajo že dalj časa. Eden od znanstvenikov Gerard Baars meni, da bi vzrok lahko ležal v podnebju in prehrani medvedov.

"Komaj sem verjel, da gre za medveda, čeprav se z njimi ukvarjam že celo življenje," je dejal Baars. "Povedal sem, da bi lahko nanje vplivala podnebje in prehrana, saj so tropske živali, ki smo jih preselili v našo klimo. Zato bi jih morali imeti zaprte, kjer bi simulirali tropsko podnebje s slamo po tleh," je še dodal Baars.

Medvedke sicer izvirajo iz Južne Amerike iz goratih predelov Ekvadorja, Peruja in severa Bolivije.

zurnal24.si

El canalla sentimental

2009-11-04T10:02:00.001-05:00

Danes vam predstavljam knjigo perujskega pisatelja Jaime Bayly-a z naslovom El canalla sentimental (Sentimentalna baraba).

Provokativen, len, romantični samouničevalec, protisloven, nezvest, domišljav, neresen, spogledljiv, zapeljevalec in pravi "prasec"; takšen je Jaime Bayly, pisatelj in televizijski voditelj, ki ima svoje življenje urejeno v nekem tesnem, napetem ravnovesju.

V knjigi opisuje odnos z Martinom, njegovim fantom in edinim moškim v katerega je bil kdaj koli zaljubljen, opisuje težke trenutke, ki spremljajo ta odnos a tudi vztrajnost, k boju za obstanek te velike ljubezni.

Zgodba se dotakne tudi njegovih dveh hčera Camile in Lole zaradi katerih mora vsak teden prepotovati milijon kilometrov, da jih lahko vidi, hčerki, ki jih obožuje in ljubi brezpogojno.

Njegova bivša žena in mati njegovih otrok se ne more sprijazniti z njegovo biseksualnostjo. Njegova družina je pretresena zaradi njegovega ekshibicionizma. Njegova bivša tašča ga želim umoriti.

A on ljubi vse in o vsem tem piše, na tak način jim želi povedati kako zelo jih ima rad.

Jaime Bayly opisuje svet Jaime Bayly-a s svojim talentom, s svojo pripovedjo in briljantnim smislom za humor v tem "sramotnem" in nepozabnem romanu.
Knjiga mi je bila zelo všeč, ker je avtobiografska, iskrena, napisana s pravo mero humorja, ki ne pusti bralca da bi jo izpustil iz rok. Všeč mi je, da je v tej knjigi več zgodb, ki se med seboj ne povezujejo a se vseeno nagrajujejo ena z drugo. To je moja prva Bayly-eva knjiga, ki sem jo prebrala. Sedaj sem tudi v slovenski knjižnici zasledila dva njegova prejšnja dela z naslovom No se lo digas a nadie (Ne povej nikomur, po katerem so posneli tudi film) in Y de repente, un angel (In nenadoma, angel), ki že čakata na izposojo. Zelo si želim prebrati tudi njegovo najnovejšo knjigo El cojo y el loco (Hrom in nor), ki je izšla pred dobrim mesecem in je dobila zelo dobre kritike, menda naj bi šlo za njegovo najboljše delo, to sem pa tudi že naročila v Peruju :). Bayly se mi zdi dober a predvsem zelo zanimiv in "bralen" pisatelj, ki vedno znova preseneča tako v knjigah kot tudi v kolumnah, ki jih piše.

El cacao con el mejor aroma en el mundo crece en el Perú

2009-11-01T05:16:00.004-05:00

Predstavniki kmetijske zadruge Tocache so se pred nekaj dnevi vrnili iz Francije z listino, ki potrjuje, da so s svojo proizvodnjo kakava osvojili prvo mesto v kategoriji okus "kakava". V mednarodni konkurenci, ki je potekal v Salon du Chocolat v Parizu (Salon Čokolade) so pometli s konkurenco. Mario Cavero Egúsquiza, generalni direktor, je dejal, da je ta nagrada zelo pomembna za Peru, ki je to nagrado osvojil prvič, kot prav tako za dejavnost proizvodnje kakava v državi.

Vsaki peti vzorec iz dreves perujskega kakavovca, so bili uvrščeni med prvih deset najboljših, zaradi svojih dobrih lastnosti: Oro Verde (Zeleno Zlato) zadruga iz Lamas-a (San Martín), Acopagro-ta (San Martin) in Arprocat-a (Tumbes).

Natečaj je potekal med 14 in 18 oktobrom v Franciji, kjer je bilo na razpolago 152 vzorcev kakava, petnajstih največjih držav proizvodnic na svetu. Perujski kakav je presenetil zaradi svoje kakovosti in različnih okolij v katerem raste, zaradi katerega je dobil veliko pozornost s strani medijev in industrije.

Zanimanje za perujski kakav so pokazali že številni potencialni kupci je še dejal Cavero.

No se lo digas a nadie

2009-10-31T09:08:00.007-05:00

No se lo digas a nadie (Ne povejte nikomur), je perujski film režiserja Francisca Lombardija, ki temelji na knjigi z istim naslovom, ki jo je napisal Jaime Bayly ki je pri filmu sodeloval kot scenarist. Premiero je doživel lepa 1998. To je bil prvi film v Peruju, ki je imel homoseksualno tematiko.Joaquín Camino (Santiago Magill), je mlad fant iz visoke Limenske družbe, ki ima homoseksualne tendence, zaradi katerih se sooča s predsodki svojih lastnih staršev in zavračanja s strani homofobične družbe, ki je zelo konzervativna a po drugi strani tudi zelo hinavska. Film prikazuje vrsto situacij, ki se zgodijo Joaquinu, od najstniških let pa vse do njegove odraslosti. Film, kot tudi roman, je sprožila veliko polemiko v Limi.

No se lo digas a nadie (Ne povejte nikomur), je močan in edinstven portret v napetem svetu homoseksualnosti, ki obstaja v Peruju in številnih drugih državah Latinske Amerike.

Igralska zasedba: Santiago Magill (Joaquín Camino), Christian Meier (Gonzalo), Lucia Jimenez (Alejandra), Giovanni Ciccia (Alfonso) in drugi.

FILM si lahko ogledate tudi na spletu, na žalost le v španskem jeziku.

Dodajam še povezavo do foruma, kjer lahko najdete še nekaj opisov, mnenj,... o ostalih perujskih filmih.

2009-10-29T21:46:00.002-05:00

V Peruju sta se rodili siamski dvojčici, zraščeni s trebuhom. Ker imata le eno srce, ju ne morejo ločiti. Deklici sta sicer zdravi, le naučiti se bosta morali živeti skupaj.

Dvojčici sta se rodili pred enim tednom v perujski porodnišnici. Zraščeni sta s trebuhom in si delita eno srce. Po podrobnem pregledu so tamkajšnji zdravniki ugotovili, da imata samo ena jetra in eno črevo, imata pa vsaka svoja pljuča in ledvice.

„Nemogoče ju je ločiti, če bi to poskušali, bi umrla ena ali obe,“ je povedal Pedro Mascaro, predstojnik porodnišnice v Limi.

Njuna mati Lorenza je srečna, vendar zelo prestrašena. Skrbi jo, kako se bosta deklici navadili druga na drugo. Dobro se zaveda, da bi k njuni ločitvi pomagal le čudež.

„Morali se bosta naučiti živeti skupaj, ker bosta skupaj ostali celo življenje,“ je v solzah povedala medijem. Deklici sta sicer zdravi, nekaj težav sta imeli le z dihanjem, vendar sta že okrevali.

V Sloveniji je na 81 porodov 30 dvojčkov, od tega dve tretjini dvojajčnih in ena tretjina enojajčnih. Prav pri zadnjih je velika verjetnost, da pride do naključne nepravilne delitve jajčeca.

24ur.com

¿Les pusieron droga en sus maletas?

2009-10-20T12:08:00.004-05:00

Trije Slovenci, ki so jih aretirali v Peruju, naj bi v Evropo skušali pretihotapiti 55 kilogramov kokaina. Eden med njimi naj bi bil fant pevke Urše Čepin, ki je prepričana, da jim je drogo nekdo podtaknil.

V Peruju so aretirali tri Slovence, ki so tihotapili kokain. Iz Južne Amerike naj bi v Evropo skušali pretihotapiti kar 55 kilogramov kokaina. Kot poročjo perujski mediji, naj bi trojica naših državljanov imela s kokainom celo prepojena oblačila.

Za zdaj so v preiskovalnem zaporu, po nekaterih informacijah pa naj bi iz Lime želeli poleteti v Pariz, vmes pa prestopiti v Sao Paulu in Lizboni.

Perujski spletni mediji pišejo, da se je aretacija zgodila na letališču Alejandro Velasco Astete, priprti pa naj bi bili 26-letni Danilo Steger, 25-letni Tom Sajic in 28-letni Aleš Trunkelj. Drogo naj bi skrivali v treh kovčkih.

S policije so za 24ur.com potrdili, da so z dogodki seznanjeni. "Slovenska policija je bila obveščena, da so bili v Peruju prijeti trije slovenski državljani zaradi nedovoljene trgovine s prepovedano drogo,“ je zapisal predstavnik policije za področje kriminalitete Drago Menegalija in dodal, da v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja poteka zbiranje obvestil o okoliščinah izvršitve tega kaznivega dejanja, vendar pa drugih podatkov o tem zaradi interesa preiskave ni mogel posredovati.

Tudi z ministrstva za zunanje zadeve so nam sporočili, da so z aretacijami seznanjeni, vendar pa zaradi varovanja podatkov konkretnih informacij o tem ne morejo posredovati. Zagotovili pa so, da delujejo v skladu s svojimi pristojnostmi.

Pevka Urša Čepin zanika, da je bil eden od aretiranih njen partner. Prepričana pa je, da jim je drogo nekdo podtaknil.

Čepinovo novica šokirala

Kljub pisanju medijev, da je eden od aretiranih partner pevke Urše Čepin, je slednja zagotovila, da je "Danilo samo moj prijatelj". Kot pravi, jo je novica šokirala. O tem, kaj se je dogajalo, pravi, da nič ne ve.

"Vem, da so šli na en krajši dopust. Danilo se s temi posli ni nikoli prej ukvarjal, zato me je to toliko bolj šokiralo in jaz mislim, da jim je to nekdo podtaknil.“

Z njim se ni videla tri mesece, nazadnje pa sta se slišala dva meseca nazaj.

24ur.com - videovsebine

druge prispevke na to temo, si lahko preberete tukaj - Eslovenos contrabando cocaína en el Perú ter tukaj - Hladne celice brez stranišč (videovsebina)

Eslovenos contrabando cocaína en el Perú

2009-10-20T01:49:00.005-05:00

Slovenci tihotapili 55 kilogramov kokaina.

Peru - V Peru so oblasti aretirale tri Slovence, ki naj bi tihotapili 55 kilogramov kokain. Slovenci naj v kovčkih imeli s to drogo prepojena oblačila.
Zaradi nedovoljene trgovine s prepovedano drogo so trije slovenski državljani zaenkrat v preiskovalnem zaporu. V okviru mednarodnega policijskega sodelovanja poteka zbiranje obvestil o okoliščinah storitve kaznivega dejanja, zaradi interesa nadaljnjih postopkov pa več podatkov ne more posredovati, so sporočili iz generalne policijske uprave.

Trojico naj bi aretirali že konca septembra ob njihovi predvideni vrnitvi domov, pred katero naj bi se založili z zajetno količino kokaina. V njihovih potovalkah naj bi odkrili kar 55,5 kilograma kokaina.

Slovence naj bi aretirali na letališču v Cuscu, od koder so nameravali poleteli najprej v Limo, sledili bi leti do Sao Paola, Lizbone in Pariza.

siol.net
Foto: Reutres

Perú

2009-10-18T08:48:00.004-05:00

Raziskovanje po Južni Ameriki je vedno pestro, saj vključuje krajše trekinge in lahkotnejša vandranja, izlete po puščavah, vulkanih in jezerih. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli Peru.

Andi - ponos Južne Amerike

Peru leži vzdolž obale Pacifiškega oceana, na drugi strani pa državo obdajajo veličastni Andi z amazonskim gozdom. Peru je tujcem najbolj prepoznaven po izgubljenem in skrivnostnem mestu Machu Picchu, ki so ga ustvarili Inki in je bilo njihovo zadnje skrivališče pred velikim uničenjem civilizacije.

Na žalost lahko dandanes v državi opazimo velik kontrast med bogastvom in revščino, najlepši primer za to pa je glavno mesto Lima. Na prvi pogled nadvse moderno in razvito mesto, ki velja za enega varnejših v Južni Ameriki, lahko ob podrobnejšem raziskovanju hitro nariše drugačno, tisto realnejšo sliko, ki jo večina tujih popotnikov sploh ne vidi oziroma ne doživi.

Zaskrbljujoče je namreč dejstvo, da skoraj dve tretjini prebivalcev Peruja živi pod pragom revščine, najbolj zapostavljeni pa so prav potomci Inkov, ki so pravi magnet za turizem. Kaj je v Peruju resnično vredno doživeti in kako globoko morate za to pogledati v denarnico, pa si lahko preberete v prispevku País diversa, llena de secretos !

24ur.com

País diversa, llena de secretos !

2009-10-18T08:38:00.008-05:00

Raznolika dežela, polna skrivnosti!

Raziskovanje po Južni Ameriki je vedno pestro v pravem pomenu besede, saj vključuje krajše trekinge in lahkotnejša vandranja, izlete po puščavah, vulkanih in jezerih.

Jezero Titicaca, plavajoči otoki Uros

Na Cekinu smo vam pred kratkim predstavili potovanje po Boliviji iz cenovnega vidika, tokrat pa vam bomo pobližje predstavili potepanje po tretji največji državi v Južni Ameriki - po Peruju.

Peru, skrivnostna dežela starodavnih Inkov ter območje kulturnih in naravnih znamenitosti, nam s svojo lego odpira pogled proti zahodu na Tihi ocean ter na sosednje države Ekvador, Kolumbija, Brazilija, Bolivija ter Čile. Peru, ki je geografsko zelo razčlenjena država, vsakega popotnika navduši s svojo tradicijo, zgodovino, prijaznimi ljudi ter glasbo, ki jo je moč slišati na vsakem koraku.

Lima, glavno mesto Peruja, je prestolnica kulturnih znamenitosti, pestrega nočnega življenja in prometnega kaosa, ki se mu preprosto ne morete izogniti. Za raziskovanje po mestu, kjer živi kar osem milijonov ljudi, najlažje dostopamo kar z lokalnimi avtobusi, za katere je potrebno odšteti 60 centov pa vse tja do enega evra. Lahko pa si omislite tudi vožnjo s taksijem, cena za najem pa bo odvisna predvsem od vaših pogajalskih sposobnosti.

Od Lime se lahko proti severu države peljemo za vsega sedem evrov, ki nas po dobrih osmih urah pripeljejo do visoko ležečega mesta Huaraz. Od tod lahko dostopamo do najdaljšega svetovnega gorstva, Andov. Za štiridnevni treking z vodnikom, hrano ter spanjem v šotorih boste morali odšteti okoli 120 evrov. Vzpon na pettisočaka je kaj hitro bogato poplačan, saj se vam odpre prečudovit pogled na bogato naravo, previse, gorska jezera ter znamenite ledenike.

Oaza Huacachina

Če pa si želite ogledati južni del Peruja, vas lahko pot zanese do Pisca, kjer se lahko s čolni odpravite do najpomembnejšega morskega rezervata na svetu, kjer si lahko pobližje ogledate vrsto morskih ptic, pelikanov in kolonij morskih levov. Vse to le za skromnih sedem evrov.

Od Pisca vas loči le tri ure vožnje do puščavskega mesteca Ice, od koder se s taksijem odpravite do slikovite in priljubljene turistične oaze Huacachina. Za približno 15 evrov se lahko predate lepoti obširne puščave, sončnih zahodov, deskanju po pesku ali pa enodnevnemu izletu po vinskih kleteh.

Zagotovo pa ne boste doživeli Peruja v pravi luči, če ne obiščete Cusca, prestolnico Inkov, ki leži na nadmorski višini 3500 metrov in velja za eno najprepoznavnejših območij za raziskovanje inkovske kulture. Tu mrgoli zgodovinskih spomenikov, muzejev in drugih kulturnih znamenitosti, ki jih lahko obiščete le za dva evra.

Sicer pa so cene na tem turistično bolj obarvanem območju malenkost višje. Tako za prenočišče odštejete minimalno pet evrov na noč, kar je približno dvakrat več od cen prenočišč v drugih mestih po državi.

Izgubljeno mesto Inkov, Machu Picchu

Za obisk izgubljenega mesta Inkov, vsem bolje poznanega pod imenom Machu Picchu, pa lahko izberete različne možnosti. Na voljo vam je večdnevni treking, prevoz z avtobusom ali pa vožnja z vlakom do mesta Aquas Calientes, od koder se z avtobusom ali peš odpravite do inkovskih razvalin. Za povratno vožnjo z vlakom boste odšteli 65 evrov, za vstopnino na Machu Picchu pa slabih 14 evrov.

Pot lahko nadaljujete do Arequipe, belega mesta, od koder si le privoščite dvodnevni treking po drugem najglobjem kanjonu na svetu – Colca Canyon, kjer je med drugim moč opaziti znamenite kondorje in druge prebivalce gorskega sveta. Paket, ki vključuje stroške prevoza, vodenja, hrane in prenočišča, vam bo denarnico izpraznil za 50 evrov.

Vredna doživetja pa je tudi vožnja z ladjico po najvišjem ležečem jezeru na svetu, Titicaca, kjer si lahko ogledate znamenite Uros otoke ter otok Tequile že za slabih šest evrov. Zagotovo vas bo očaralo tamkajšnje življenje ter prijazni domačini, ki jih res srečate na vsakem koraku!

Mesto Cusco z znamenito cerkvijo

Cekin.si

Dodajam povezavo do drugega bloga dašcin zvežčič, kjer blogarka opisuje nepravilnosti s tem člankom objavljenim na internetni strani Cekin.si.

Dodajam tudi povezavo do foruma Peru (Vse o Peruju), kjer se tudi govori o zgoraj omenjenih temah.

El mes morado

2009-10-11T04:00:00.000-05:00

V Limi je oktober poznan kot "el mes morado" vijolični mesec. Vijolična je barva vernikov, ki se udeležujejo procesij, kjer se časti najbolj poznano podobo v Peruju: "El Señor de los Milagros" Gospod čudežev. Gospod čudežev je edinstvena perujska podoba Jezusa Kristusa.

V oktobru je v kolonialnem centru Lime podoba Jezusa Kristusa na križu odvzeta iz cerkve "Las Nazarenas". V seriji procesij verniki hodijo iz ene do druge cerkve in častijo to edinstveno perujsko podobo Jezusa Kristusa.

Vonj kadila, zvok bobnov in koraki vernikov, ki se udeležujejo procesije, po ozkih ulicah kolonialnega mesta, pričarajo utrip, ki je v Limi prisoten že na stotine let.

Izvor te podobe Kristusa sega v leto 1651. Glede na versko prepričanje je v tem letu na območju kjer danes stoji cerkev Las Nazarenas, včasih pa se je to območje imenovalo Pachacamilla v tistem času živela skupina afriških sužnjev iz Angole.
Sužnji so se pokristjanili in eden izmed njih, ki je v zgodovinski knjigi neimenovan je narisal Kristusovo podobo na steno stavbe.

Leta 1655 je Limo prizadel uničujoč potres s katerim je bil uničen velik del mesta. Zgradba kjer se je nahajala slika Kristusa se je porušila z izjemo ene same stene. Stena, ki je ostala nedotaknjena je bila stena poslikana z motivom Jezusa Kristusa, ki jo je nekaj let pred potresom naslikal Angolski suženj.

15 let je bila stena s podobo Kristusa zapuščena. Leta 1670 jo je odkril bližnji sosed, ki je začel častiti to podobo. Na tem mestu se je zgradilo svetišče za vernike. Ker je človek, ki je odkril sliko Kristusa nepričakovano ozdravel smrtno nevarnega tumorja, so tudi ostali vaščani Pachacamilla začeli častiti podobo, misleč da je čudež.

Večina vernikov je bilo potomcev Afričanskih sužnjev, ki so delali na plantažah in kmetijah obalnega Peruja.

Eden od običajev, ki se je začel v tem času je bil, da so se ljudje vsak petek zvečer zbirali pred podobo Jezusa Kristusa kamor so nosili rože, prižigali sveče in igrali na harfo in tradicionalen perujski instrument cajon.

Ti običaji so postajali vse bolj priljubljeni in o njih se je veliko govorilo, glas je prišel zelo do vodilnega škofa, ki je v teh običajih videl veliko grožnjo. Zato je leta 1671 ukazal, da mora biti slika prepleskana.

Legenda o "El Señor de los Milagros" pripoveduje, da ko je bil nek indijski gospod zadolžen, da prepleska sveto sliko Kristusa to ni mogel storiti. S čopičem v roki se je začel približevat sliki, a so se njegove roke začele tresti in potiti.

Pripeljali so drugega slikarja, ki je bil vojak in tudi on ni bil zmožen pobarvati podobe.

Večkrat so poskušali prebarvati podobo, a so se vaščani vedno uprli in protestirali. Na koncu se je tudi škof vdal in ukazal postaviti kapelo na mesto častitljive podobe Jezusa Kristusa.

Od takrat naprej je postala slika osrednja točka za čaščenje. Leta 1687 je Limo ponovno prizadel močan potres, ki je zrušil večino kolonialnega mesta v ključno s kapelico, ki je bila postavljena za čaščenje slike Kristusa. Še enkrat, steno kjer je bila narisana podoba ni prizadel močan potres.

Od leta 1687 je podoba Kristusa odvzeta iz cerkve v seriji procesij 18, 19 in 28 oktobra.

El Señor de los Milagros je bil imenovan, kot pokrovitelj Lime leta 1715. Tega leta je tudi slika dobila uradno ime, ime ki je poznan vse do danes: El Señor de los Milagros de Nazarenas.

In kaj ima vse to opraviti s hrano? Kot je za pričakovati obstajajo posebne jedi, ki so povezane s tako pomembnim verskim dogodkom kot je El Señor de los Milagros.

Tri najbolj tradicionalne perujske jedi so turrón, anticuchos in picarones.

Nihče ne ve izvora sladko, večplastno zloženega peciva poznanega kot turrón de Doña Pepa.

Legenda pravi, da ga je izumila premožna gospa iz Lime, čeprav drugi trdijo, da so njegove korenine kuharja afriškega porekla poznanega kot 'ña Pepa.Anticuchos, meso na žaru z nabodali je druga priljubljena hrana v mesecu oktobru. Po mnenju poznavalcev ime izvira iz besede antikucho, ki je v Kečuanščini "Quechua". Beseda naj bi pomenila "Andski rez oziroma Andski mix".

Pred prihodom Špancev so te nabodala delali izključno z laminim mesom. Leta 1500 so Španci začeli pripravljati nabodala danes podobnim anticuchos, da so namesto laminega mesa uporabili govedino.

Še enkrat se v Perujski kulinariki in kulturi zgodovine čuti afriški vpliv.

Španci so svojim afriškim sužnjem dali del krave, ki ga niso sami pojedli. To je vključevalo srce živali. Sužnji so vzeli goveje srce ga začinili in močno marinirali ter ga nato popekli na žaru, kot so prej opazovali gospodarje kako to počnejo.

Čez čas je goveje srce anticuchos postalo najljubša Perujska jed. To so še kar ena od najbolj priljubljenih uličnih jedi, ki so na voljo v Peruju in v času med El Señor de los Milagros, prodajalci

anticuchos z aromatičnim dišavami privabljajo mimoidoče obiskovalce, da poskusijo to priljubljeno jed. Nazadnje pa moram omeniti še picarones, ki so prav tako popularna jed med praznovanjem. To je ena od jedi, ki ima svoj izvor iz kolonialnih časov. Nekateri so mnenja, da so imitacija španskih krofov. Picarones so narejeni iz buče oziroma iz bučne kaše in sladkani z "chancaco", surovim trstnim sladkorjem stopljenim v sirup.Med vijoličnim mesecem Perujci pokažejo svojo lojalnost, ne samo do verskega prepričanja, temveč tudi do svoje kulinarične tradicije.

Descubren un friso esculpido hace 5.000 años al norte de Lima

2009-10-09T06:00:00.007-05:00

V Peruju so odkrili friz, ki naj bi bil izklesan pred 5000 leti. Najdišče se nahaja 120 kilometrov severno od Lime, v arheološkem kompleksu Vichama.

Najpomembnejši del friza predstavlja človeška roka, ki v oprijemu drži predmet podoben nožu ali vretenu za spin.

Izpostavljeni del roke meri 23 x 20 cm, predmet pa je dolg 35 cm in širok 20 cm.

Arheologi so mnenja, da bi ta friz lahko bil povezan z obrednimi dejavnostmi, kot so posebne sejance ali žrtvovalni (zakol) rituali. Prepisujejo jim starost do 5000 let, s tem bi si prislužili mesto med najstarejšimi frizi v Ameriki.

Vichama kompleks ima skupno površino 136,3 hektarov in se nahaja na desnem bregu reke Huaura, kjer se najdejo številne monumentalne zgradbe, ki se nahajajo v dvanajstih nasipih, med drugimi piramida, pet pokopališč in druge manjše objekte lahko najdemo na tem območju.

Vichama je bila v okviru tako imenovane mreže interakcije Caral, najstarejše andske civilizacije, ki se je razvila med leti 3000 in 1800 pred našim štetjem.

El progreso en el desarrollo humano

2009-10-06T10:12:00.003-05:00

Kitajska, Kolumbija in Peru so v letu 2007 dosegle največji napredek na področju človekovega razvoja, kaže objavljeno poročilo Programa ZN za razvoj. Slovenija se je uvrstila na 29. mesto.

Predvsem zaradi porasta prihodkov je Kitajska glede na leto 2006 v letu 2007 med 182 državami, ki so v vključene v poročilo, napredovala za sedem mest na 92. mesto, Kolumbija in Peru pa za pet.

Kot država, ki ima najboljše življenjske pogoje, na prvem mestu ostaja Norveška, ki ji sledita Avstralija in Islandija, z najslabšimi pogoji pa je na zadnjem mestu že drugo leto Niger, pred njim sta Afganistan in Sierra Leone.

Med prvimi desetimi državami je nova le Francija, ki je izrinila Luksemburg. Od slovenskih sosed je Hrvaška na 45. mestu, Madžarska na 43., Avstrija na 14. in Italija na 18..

Srbija je na 67. mestu, Bolgarija na 61., Romunija na 63., Črna gora na 65., Albanija na 70., Makedonija na 72., Bosna in Hercegovina na 76., Češka na 36., Slovaška pa na 42. mestu. Rusija je 71. mestu, ZDA na 13., Nemčija pa na 22.

Podatki se nanašajo na leto 2007

Indeks izračunavajo glede na pričakovano življenjsko dobo, dostop do izobrazbe, ki se meri s stopnjo pismenosti in deležem udeležbe v izobraževanju ter na dostojnost življenja, ki ga merijo s primerjavo kupne moči. Kot je poudaril UNDP v poročilu, se podatki nanašajo na leto 2007 in ne odražajo vpliva globalne gospodarske krize, ki ima velik vpliv na dosežke človekovega razvoja v številnih državah.

UNDP se je sicer v letošnjem poročilu z naslovom "Preseči ovire: Mobilnost in razvoj" osredotočil na to, kako lahko boljše politike držav na področju mobilnosti vplivajo na vzpodbujanje človekovega razvoja.

Kot navaja UNDP, je v svetu skoraj milijarda migrantov. Največ je tistih migrantov, ki migrirajo znotraj svoje lastne države - okoli 740 milijonov. Teh je štirikrat več kot mednarodnih migrantov, ki se selijo med državami.

Mednarodnih migrantov je 214 milijonov. Od teh jih samo tretjina ali manj kot 70 milijonov migrira iz držav v razvoju v razvite države. Več kot 200 milijonov se jih preseljuje iz ene razvite države v druge ali iz držav v razvoju v druge države v razvoju.

DELO.si

Gente Peligrosa

2009-09-19T14:34:00.003-05:00

Aquí no hay poesía je književno delo perujskega pisatelja, novinarja in televizijca Jaime Bayly-a objavljeno leta 2001.
Ni knjiga poezij le v ožjem pomenu, ampak v njej avtor izrazi svoje misli, grehe, intimne trenutke ter bedo, ki ga spremljajo v življenju. Svoje občutke opisuje s preprostim jezikom zaradi katerega je bralec še bolj povezan z njim.
Del iz njegove knjige:

Gente Peligrosa

en mi trato diario
con personas de toda índole
he podido identificar
algunas categorías
de gente peligrosa

es bueno desconfiar
por principio
de aquellas personas
que llaman por teléfono
y no se identifican
creyendo seguramente
que con sólo oír su voz
uno sabrá de quién se trata
cuando en realidad
no tenemos la menor idea
y tardamos unos segundos irritantes
tratando de descubrir
quién es aquella confianzuda persona
que nos llama y omite decir su nombre

no vale la pena leer
siquiera por curiosidad
cualquier correo electrónico
escrito con mayúsculas
pues me consta
que sus autores son siempre
personas deplorables
en extremo confundidas
y que rara vez
se lavan las manos

es justo odiar
por tiempo indeterminado
a cualquier individuo
que nos detiene de pronto
inesperadamente
y pregunta con una sonrisa
¿te acuerdas de mí?
cuando por supuesto
no tenemos la más pálida idea
de quién es
y casi con seguridad
tampoco queremos saberlo

es muy conveniente ignorar
(y en ciertos casos insultar)
a las almas inquietas
que llaman por teléfono
antes de las nueve de la mañana
sin importarles despertarnos
o a las desgarradas amistades
que llaman de madrugada
sobresaltándonos
para contarnos una pena de amor
pero es bueno dejar constancia
de que nadie que llame por teléfono
por algún asunto trivial
antes de las nueve de la mañana
o pasada la medianoche
merece respeto
ni compasión

no recomiendo hacer amistad
con personas felices
que no lean por lo menos
un periódico al día

sugiero despreciar
a todas las personas
que mandan e-mails
con cadenas de oración
que debemos prolongar
bajo amenaza de ser víctimas
de algún maleficio
y a las que nos hacen llegar
correos electrónicos grupales
exhibiendo así nuestro e-mail
ante todos los integrantes
de esa odiosa cofradía
a la que nunca quisimos pertenecer

me opongo por último
a hacer citas de amor
por internet
porque me consta que siempre
terminas tomando un helado
con alguna criatura horrenda
y mitómana

eso es todo lo que sé
por ahora
de la humanidad

Jaime Bayly (‘Aquí no hay poesía' )

Una adolescente con 29 kilos de cocaína

2009-08-30T14:36:00.007-05:00

Perujska policija je na letaliču prijela britansko najstnico, ki se je želela na letalo za London vkrcati z 29 kilogrami kokaina v kovčku. Z drogo bi preprodajalci zaslužili 3 milijone dolarjev.

Salea Kathun, 18-letnica iz Velike Britanije, je med vkrcavanjem na letalo za London postala sumljiva perujskim policistom. Posebej izurjeni psi so postali pozorni na njen kovček, v katerem so policisti našli kar 29 kilogramov kokaina. V družbi Britanke je bila tudi tudi Kanadčanka Katia Carrilho, pri kateri so našli 3,5 kilograma kokaina.

Vrednost grama kokaina je “v prosti prodaji” približno 100 dolarjev, kar pomeni, da so perujske oblasti zaplenile drogo v vrednosti treh milijonov dolarjev. Peru je sicer drugi največji proizvajalec kokaina, takoj za Kolumbijo. Britanki in Kanadčanki se ne piše nič dobrega; po perujskih zakonih se trgovina z drogo kaznuje z najmanj šestimi leti zapora.

24ur.com

La cocina peruana es cada vez más popular en todo el mundo

2009-08-22T02:58:00.025-05:00

Perujska kulinarika je deležna mednarodne pozornosti, prav zaradi tako velikega zanimanja za perujsko kuhinjo se je izvoz proizvodov povečal za 26% v tem letu v primerjavi z enakim obdobjem (od januarja do junija) preteklega leta, v skladu z Asociación de Exportadores (ADEX).

Glavne destinacije teh proizvodov so ZDA, ki kupijo kar 81% izvoznih proizvodov iz države v skupnem znesku 2.741.000 USD, Španija je druga največja država kamor se izvaža, sledi ji Bolivija in Saudska Arabija.

Največje povpraševanje je po instant juhah in tipičnih jedeh kot so: olluquito, la chicha morada, la carapulcra, cau cau, ceviche de base, copa huancaina in omakah.

Od leve proti desni: cau cau, carapulcra, olluquito, copa huancaina, la chicha morada, ceviche.

514 personas murieron de neumonía en el Perú durante 2009

2009-08-21T03:28:00.009-05:00

V tem letu je v Peruju zaradi pljučnice umrlo kar 514 otrok, najpogostejše žrtve so bili otroci mlajši od 5 let.

To je bilo poudarjeno s strani koordinatorja Health Foruma, Walterja Borja, ki je ugotovil, da se ti smrtni primeri niso zgodili le zaradi vala izrednega mrazu, kot je v andskih visokogorji na jugu države, temveč tudi v toplejši območjih, kot Huánaco ali Loreto.

V telefonskem razgovoru s CPN Radio, je dejal, da spreminjanje nekaterih vidikov življenja, življenjski pogoji in hranilni dejavniki ljudi prispevajo k temu povečanju primerov.

Borja je pozval vse starše novorojenčkov in majhnih otrok, da jih nemudoma odpeljejo v najbližje zdravstvene centre, takoj ko opazijo težave z dihanjem pri njihovih malčkih.

Perú pone en marcha la recuperación económica

2009-08-21T02:54:00.003-05:00

Glede na študijo, ki jo vodi Getúlio Vargas Foundation na univerzi v Münchnu, je Latinska Amerika pravkar vstopila v fazo gospodarskega okrevanja in ima "dobre možnosti" za prihajajočih šest mesecev.

Poročilo poudarja, da je gospodarsko okolje (ICE) v regijah v juliju naraslo do 4 točk, in s tem zelo napredovalo od svojega zgodovinsko najnižjega zapisa v januarju (2,9).

Države v regiji z višjim ICE so Peru (5,3), Brazilija (4,7), Urugvaj (4,6), Čile (4,3) in Paragvaj (3,5).

Študija poroča, da so Peru, Brazilija, Čile, Kolumbija in Mehika države, ki trenutno gospodarsko okrevajo, medtem ko se Argentina, Bolivija, Ekvador, Paragvaj, Urugvaj in Venezuela še vedno soočajo z recesijo.

La desigualdad en el acceso a los servicios de salud

2009-08-09T02:10:00.003-05:00

Peru: Neenak dostop do zdravstvenih storitev revne staroselke stane življenje

Amnesty International v poročilu: Usodne napake: Ovire zdravemu materinstvu v Peruju obravnava visoko stopnjo smrtnosti revnih in staroselskih žensk zaradi razlogov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, in ocenjuje vpliv nedavnih vladnih politik namenjenih rešitvi tega problema.

Peru ima eno najvišjih stopenj smrtnosti mater v Amerikah. Ob porodu po uradni statistiki umre 185 žensk na 100.000 porodov, po oceni Združenih narodov pa 240. Večinoma so to revne in staroselske ženske s podeželja. Stopnja smrtnosti zaradi razlogov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, je škandalozna in dejstvo, da toliko žensk umre zaradi preprečljivih razlogov, je kršitev človekovih pravic. Peru se preprosto ne ozira na svojo obveznost, da mora zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo vsem ženskam, ne glede na to, kdo so in kje živijo.

Poročilo ugotavlja, da ženske v Peruju umirajo zaradi pomanjkanja nujne porodniške pomoči, pomanjkanja zdravstvenih informacij in pomanjkanja zdravstvenega osebja, ki govori staroselski jezik.

Mati 24-letnega Joséja Menesesa Salazarja iz CCarhuacca enega najrevnejših delov Peruja je pred devetimi leti umrla ob porodu. V nosečnosti se je izmikala zdravniškim pregledom, ker se je bala, da bodo z njo grdo ravnali. V času poroda je bila babica iz najbližja zdravstvene postaje na dopustu, zato so Joséjev oče in drugo sorodniki sami pomagali pri porodu. Ko je bil otrok rojen, posteljica pa ni prišla ven, niso vedeli, kaj storiti. Mati je umrla čez dve uri. Deklica je preživela.
Poročilo tudi ocenjuje vpliv številnih vladnih politik v smeri zmanjšanja stopnje umrljivosti, vključno s povečanjem števila »materinskih čakalnic« (sob, kjer so lahko ženske, ki živijo daleč od zdravstvenih centrov, pred pričakovanim porodom) in izvedbo tečajev jezika Quechua za zdravstveno osebje. Medtem, ko ženske in zdravstveno osebje, s katerim se je v Peruju posvetovala Amnesty International, pozdravljajo nove pobude za rešitev tega problema, pa opozarjajo, da ti ukrepi niso učinkovito izvajani, dvomijo pa tudi v njihov resničen vpliv. Odkrili smo, da se je število »materinskih čakalnic« v zadnjih osmih letih več kot potrojilo, vendar je le polovica teh na podeželskih območjih, kjer ženske najbolj potrebujejo nujno porodniško pomoč.

Perujske oblasti pozivamo, naj zagotovijo zadostna sredstva za boj proti smrtnosti zaradi vzrokov povezanih z nosečnostjo ali porodom. Prednost morajo dati območjem z najvišjo stopnjo smrtnosti in zagotoviti, da bodo imele vse ženske omogočen enak dostop do nujne porodniške oskrbe v primeru zapletov med porodom. Prav tako priporočamo več izobraževanj za zdravstveno osebje in premostitev jezikovnih ovir v zdravstvenih centrih.

Esta realmente la lluvia que cae del cielo?

2009-07-25T16:24:00.000-05:00

V Limi prvo deževje po več kot 40 letih

Ljudje nimajo primernih čevljev, v vsem mestu ne prodajajo dežnikov, avtomobile pa zanaša na ulicah. Tako je, ko dežuje po več kot 40 letih - v Limi v Peruju.

Slišati je skoraj neverjetno, a je res. V perujski prestolnici osem milijonov prebivalcev dežja ni videlo oziroma občutilo že od 70. let prejšnjega stoletja, v soboto pa je začelo liti kot iz škafa - in še vedno dežuje.

Padavine naj bi Perujce "močile" še do petka, mnogi pa zaradi "nenavadnega" pojava, imenovanega dež, že napovedujejo katastrofalne razmere. Ulice so namreč poplavljene, večina streh in fasad je močno poškodovanih, saj niso izdelane tako, da bi prenesle močno deževje, številna stanovanja pa je poplavilo.

Veliko je tudi prometnih nesreč, saj vozniki niso navajeni vožnje po mokrih cestah, številna vozila pa tudi niso opremljena za dež. Ljudje imajo težave tudi, ker nimajo primerne obutve za mokro vreme, zato mnogim na mokrih ulicah spodrsne. "Ljudem se niti sanja ne, kje v Limi bi lahko kupili dežnik," je dejal neki meščan.

Nueva cascada en el Perú

2009-07-02T12:07:00.001-05:00

Sever Peruja se razvija v destinacijo za ljubitelje slapov.

V regiji deževnega gozda Selva so v bližini glavnega mesta Begua Grande odkrili še en velikanski slap. Yumbilla Falls z 896 metri višine je postal peti največji na svetu. V bližini slapov je pred nekaj leti Nemec odkril 771 metrov visok slap Gocta, ki ga bodo lahko turisti skupaj s Chinata slapovi že kmalu obiskovali v okviru dvodnevne ture.

Masacre en Bagua - Enfrentamiento entre policías y nativos amazónicos

2009-06-06T19:10:00.008-05:00

Lima - Perujske varnostne sile so danes izvedle akcijo reševanja 38 policistov, ki so jih v perujski džungli zajeli tamkajšnji Indijanci, pri tem pa je bilo ubitih devet talcev, še sedem jih pogrešajo. Indijanci naj bi z zajetjem policistov skušali protestirati proti vladni politiki glede izkoriščanja naravnih virov v deževnem gozdu.

Oboroženi domorodni prebivalci iz perujske regije Amazon. (Foto: Reuters)

Indijanci so policiste zajeli na severu države, v območju deževnega gozda porečja Amazonke. Policija je nato odgovorila z reševalno akcijo ujetih talcev, pri čemer so jih 22 osvobodili, devet jih je bilo ubitih, za sedem pa še ne vedo, kje so.
Po poročanju je v zadnjem času v Peruju prišlo do več hudih spopadov s skupinami Indijancev. Ti namreč vse ostreje nasprotujejo ukrepom administracije predsednika Alana Garcie, ki je leta 2007 in 2008 olajšala nekatere omejitve glede rudarjenja, črpanja nafte, gozdarjenja in kmetovanja v amazonskem deževnem gozdu.
Tako je tudi v petek v severnem kraju Bagua prišlo do hudih spopadov med policijo in protestniki, pri čemer je bilo ubitih najmanj 11 policistov in sedem Indijancev, po nekaterih navedbah pa celo 25.
Indijanci so namreč v bližini tega kraja, ki leži približno 1000 kilometrov severno od perujske prestolnice Lima, zaprli tamkajšnjo magistralo, policisti pa so na to odgovorili s silo. Na eni strani naj bi se sicer zbralo okoli 2500 Indijancev, med katerimi so bili mnogi oboroženi s sulicami, na drugi strani pa so se soočili s približno 400 policisti s puškami.

Novice.Dnevnik.si

Večinoma tujih medijev poroča o drugačni zgodbi, ki pa naj bi se dejansko zgodila. V tujih medijih se govori, da naj bi uporniki imeli le sulice, policija pa strelno orožja. Ne govori se, da so Indijanci nekaj dni prej napadli policijsko postajo, kjer so ukradli strelna orožja in z njimi nato pobili policiste. Zadnje novice pa pravijo tudi da, je bilo veliko policistov ubitih s prerezanimi vratovi, kar povzroči mačeta. Indijanci so tudi nekatere policiste slekli in jih imeli za svoje trofeje. Številka smrtnih žrtev, se je povečala na kar 22 umrlih policistov in kar 30 civilistov.

Ne zagovarjam politike Alana Garcie, nisem ne na eni ne na drugi strani, a v ta spor, so vpletene tudi politične stranke, ne samo Peruja ampak tudi sosednjih držav, ki si ne želijo da Peru napreduje v tej smeri. Avtohtoni prebivalci pa tudi niso bili pravilno obveščeni, zavajali so bili iz strani svojega voditelja Alberta Pizanga, ki naj bi menda pobegnil v sosednjo Bolivijo.

Prebivalci Bague Grande, ki se nahaja na področju Amazonije, spadajo med najrevnejše prebivalstvo v državi, z slabo izobrazbo, kjer živijo po starih navadah in ne pustijo blizu modernizacije. To področje tudi v zgodovini Inki niso mogli osvojiti, zato ni prav veliko presenečenje, da so reagirali na tak način.

Aeropuertos de mayor altitud en el mundo

2009-05-27T12:05:00.007-05:00

Najvišje ležeča letališča na svetu

Najvišje ležeče letališče na svetu je San Rafael v perujskih Andih na višini 4.396 metrov, na drugem mestu mu sledi letališče Bandaga na vzhodu Kitajske na nadmorski višini 4.334 metrov, kamor leti celo letalska družba Air China. Na tretje mestu najvišje ležečih letališč je novo letališče Kangding v zahodni kitajski provinci Sichuan in leži na nadmorski višini 4.280 metrov. Četrto mesto pripa-da letališču v bolivijskem La Pazu (4.058 metrov) in peto mesto pripa-da letališču La Puno v Peruju na 4000 metrih nad-morske višine.

¿El medio ambiente o el desarrollo economico de la amazonia peruana?

2009-05-27T10:04:00.003-05:00

Zaradi protestov zaprli naftovod v Amazonskem nižavju

Po večtedenskih protestih v perujskem Amazonskem nižavju, je državno energetsko podjetje minuli teden sporočilo, da bo zaprlo sporni naftovod. Domačini so zaprli ceste in vodne poti ter od vlade zahtevali, da prekliče investicijski zakon, ki ga je Peru sprejel skupaj s sporazumom o prosti trgovini z ZDA, in popravi koncesije, ki so jih podelili tujim energetskim podjetjem.

Peru si prizadeva povečati število tujih investicij v državi in se iz uvoznika nafte preoblikovati v izvoznika nafte. "Zaradi protestov domačinov smo morali delo popolnoma ustaviti," je povedal Luis Suarez, vodja vzdrževanja na 854 kilometrov dolgem naftovodu državnega podjetja Petroperu. Dodal je, da naftovod dnevno prečrpa približno 40,000 sodov nafte. Na območju amazonskega deževnega gozda je prisotnih več deset domačih in tujih energetskih podjetij, med njimi tudi španski Repsol-YPF in francoski Perenco.

Od aprila, ko so se protesti začeli, se je količina prečrpane nafte zmanjšala, situacija pa se je vedno bolj zaostrovala. V petek so protestniki z zaporami na rekah preprečili plovbo 41 ladjam različnih energetskih podjetij. Suarez je povedal, da bo zaustavitev naftovoda največ škode povzročila družbam kot sta Petroperu in Pluspetrol, ki naftovod uporabljajo za transport surove nafte do rafinerij na obali.

Perujska vlada, ki po vsej državi prodaja rudarske in energetske koncesije, je bila deležna številnih kritik okoljevarstvenikov in skupin za varstvo človekovih pravic, saj naj bi tehnološki razvoj ogrožal okolje in plemena amazonskega deževnega gozda izpostavljal novim in smrtonosnim boleznim. Vlada je pred dvema tednoma v določenih regijah razglasila izredno stanje, zaradi česar lahko nad protestnike pošlje oborožene enote in predpiše policijsko uro ter tako prekine demonstracije. Protestniki so v odgovor začeli pozivati k vstaji, vendar so svoje pozive kmalu preklicali.

V spor se je vključil varuh človekovih pravic, ki bo pomagal doseči dogovor med vlado in domačini.

VEČER.COM

No, para gays!

2009-05-21T12:16:00.005-05:00

Lima - Peru je nedavno napovedal, da bo iz policijskih vrst izključil homoseksualce, ker naj bi škodovali ugledu policije.

Zakon je ena od številnih novih uredb v policiji, ki jih je uvedla notranja ministrica Mercedes Cabanillas. Med drugim uredbe enako usodo kot za homoseksualce predvidevajo tudi za prešuštnike. Po novem zakonu bodo tako za nedoločen čas suspendirani "policisti, ki imajo spolne odnose z drugimi osebami istega spola, ker njihova dejanja sprožajo škandal ali črnijo podobo inštitucije".Ministrica Cabanillas si je s svojimi strogimi prijemi v perujskih medijih že prislužila vzdevek "Thatcher", po nekdanji britanski konservativni premierki Margaret Thatcher. Nove uredbe sicer predvidevajo izključitev iz policijskih vrst tudi za tiste, ki organizirajo ali sodelujejo pri stavkah in protestnih shodih.

STA
Foto: Reuters

Descubrieron la ciudad perdida de los Incas

2009-04-20T13:45:00.007-05:00

Odkrili pogrešano mesto Inkov

V ekspediciji pod vodstvom novinarja in zgodovinarja Santiaga del Valle so na jugu Peruja odkrili ostanke Vilcabamba la Grande, izginulega glavnega mesta inkovskega kraljestva.
Dosedanje rezultate raziskovanja so javnosti novembra predstavili v Madridu. Glede na odkrite ruševine in arheološke najdbe so lahko določili lego inkovskega mesta in pričeli z rekonstrukcijo nekdanjih predelov mesta – središče, področje vladarjev, religiozno področje. Znotraj gosto porasle površine so našli skupno 35 inkovskih bivališč, ki so predstavljala središče mesta. Domnevajo, da jih bo moč najti še več sto.

Museo San Francisco

2009-04-15T10:45:00.008-05:00

Frančiškanska cerkev in samostan sta izmed najbolj obiskanih in nepozabnih v vsej Limi. Prvotno zgrajena 1546, je ena najstarejših cerkva v Južni Ameriki. Prav tako služi kot prvo uradno katoliško pokopališče v Limi, v času ko so bili umrli postavljeni na počitek v katakombe pod cerkvijo, ki je samo odmev iz starih rimskih običajev. Ob obisku katakomb se na ogled postavi na stotine kosti in lobanj. V cerkvi je tudi eno od najstarejših in najbolj zgodovinsko pomembnih knjižnic v Ameriki in dramatične zbirke religiozne in sekularne umetnosti, vključno renesančne ploščice uvožene iz Španije.

Knjižnica vsebuje kar 25.000 knjižnih del, ki so napisani v različnih jezikih in obravnavajo različne teme kot so: filozofija, teologija, zgodovina, literatura, glasba, geografija, cerkveni zakoniki, gradbeništvo, Biblije itd. Napisana pa so v latinščini, španščini, francoščini, portugalščini, italijanščini in nekatere od njih tudi v antičnem jeziku.
Bratje frančiškani so se v knjižnici lahko zadrževali le čez dan, pri dnevni svetlobi, saj so v tistem času uporabljali sveče in zato je bila velika nevarnost, da pride do požara in da se s tem uničijo pomembne knjige. Knjižnica je zgrajena tako, da ima velika nad strešna okna, ki so dajali dodatno svetlobo knjižnici.

Slika zadnje večerje je bila ustvarjena izpod rok Diego de la Puente iz Jezuitskega reda, ki je prihajal iz Belgije, v sedemnajstem stoletju. Diego de la Puente je prišel v Peru in ustvarjal v cerkvah kot so San Pedro de Lima, Cuzco, Arequipa, Trujillo, prav tako v Čilu in Boliviji. Zadnja večerja je predstavljena na drugačen način, bolj v intimnem krogu, zaradi tega tudi ovalna miza. Druga nenavadna stvar je, da so otroci tisti, ki strežejo odraslim, na mizi je videti pomaranče, hruške, jabolka, kruh, rocoto, jed iz morskih prašičkov (coy).

Katakombas

Slike niso moja last, ker je bilo v muzeju prepovedano slikati.

Tragedias en las carreteras en el Perú

2009-04-14T18:06:00.013-05:00

Nove žrtve na perujskih cestah ... v zadnjih petih letih je na perujskih cestah umrlo kar 15, 000 ljudi.

V plamenih po trčenju avtobusa in cisterne je življenje izgubilo najmanj 20 oseb.

Lima - Na avtocesti v zahodnem delu Peruja se je zgodila huda prometna nesreča, potem ko sta trčila avtobus in cisterna, ki je prevažala gorivo. Po trčenju je prišlo do ogromnega požara, v plamenih pa naj bi umrlo najmanj dvajset potnikov.

Vozili sta trčili 165 kilometrov južno od prestolnice Lime. Na avtobusu naj bi se nahajalo trideset oseb, po nesreči pa je iz ognjenih zubljev po podatkih tamkajšnjih oblasti uspelo pobegniti le peščici.
Kot poroča lokalna televizija, je avtobus v lasti podjetja Costena potoval iz Lime v Pisco. Okoliški prebivalci pa so v času nesreče slišali močno eksplozijo, kmalu zatem pa zagledali črn dim, ki se je vil iz kraja nesreče.

Novice.Dnevnik.si

Fujimori es culpable

2009-04-07T11:34:00.008-05:00

Nekdanji predsednik Peruja spoznan za krivega kršenja človekovih pravic.

Albert Fujimori obsojen na 25 let zapora.
Sodišče v Limi je nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fujimorija danes spoznalo za krivega kršenja človekovih pravic med vladanjem v začetku 90. let minulega stoletja. V najtemnejših dneh na koncu uspešnega boja proti levičarskim gverilskim gibanjem naj bi namreč Fujimori nudil politično kritje vojaškemu vodu smrti.

Sojenje, ki se je začelo decembra 2007, je bilo najdaljše in najdražje v zgodovini države in prvo sojenje zaradi kršenja človekovih pravic proti kakemu izvoljenemu predsedniku latinskoameriške države v njegovi domovini. Kršitve, katerih je bil obtožen danes 70-letni Fujimori, so povezane z dvema dejanjema voda smrti, imenovanega La Colina.
Prvo sega v november leta 1991, ko je bilo na pikniku v predmestju ubitih 15 ljudi, vključno z osemletnim dečkom, drugo pa v julij 1992, ko je bilo ugrabljenih in ustreljenih devet študentov in njihovi profesorji. Sodišče je poleg tega preiskovalo tudi primer ugrabitve poslovneža in novinarja, ki sta bila kritična do njegovega režima.

Fujimori je vztrajno zatrjeval, da je nedolžen, kazenski pregon pa označil za politično motiviranega. Javnomnenjske raziskave so kljub temu pokazale, da ga večina prebivalcev Peruja dojema za krivega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Današnja obsodba bi mu lahko prinesla do 30 let zaporne kazni, kar pravzaprav pomeni dosmrtno kazen za nekdanjega perujskega predsednika, čigar slabo zdravstveno stanje je botrovalo razvlečenemu sojenju. Njegova 34-letna hčerka in poslanka Keiko je sicer dejala, da razmišlja o kandidaturi na predsedniških volitvah leta 2011, ter da bo v primeru zmage - po javnomnenjskih raziskava je ta mogoča - pomilostila svojega očeta.

STA

Perú en la Haya

2009-03-26T08:16:00.008-05:00

Peru zaradi morske meje v Haag ...
... Stodvajsetletni spor med Čilom in Perujem bi Peru reševal pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, Čile nad tem ni pretirano navdušen. Prejšnji četrtek je perujsko zunanje ministrstvo izročilo Meddržavnemu sodišču (ICJ) v Haagu štiri natisnjene zvezke ter digitalno verzijo svojih utemeljitev v zvezi z morsko mejo s Čilom. Peru je namreč pri tem sodišču januarja lani vložil tožbo proti Čilu, ker meni, da meja na morju ni bila nikoli določena in da mu pripada okoli 35.000 kvadratnih kilometrov morja v obmejnem pasu, ki je danes pod čilsko jurisdikcijo. Čile se brani s trditvijo, da je bila morska meja nesporno določena v dveh sporazumih iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Izročitev teh dokumentov je razplamtela nacionalistične strasti predvsem v Peruju, kjer so zaradi raznih zgodovinskih okoliščin zelo občutljivi na odzive južne sosede.

Mejna točka vidna le ob oseki

Perujska tožba pri ICJ je podana na osnovi sporazuma iz Bogote, podpisanega leta 1948, v katerem obe državi priznavata pristojnost tega sodišča za obravnavo morebitnih pravnih sporov o interpretaciji sporazumov ali mednarodnopravnih vprašanj. Do spora v zvezi z morsko mejo je formalno prišlo leta 2000, ko je Lima zanikala, da bi to zadevo obravnaval kakršen koli sporazum med obema državama. Kasneje je Peru sprejel zakon, ki postavlja mejo njihovih teritorialnih voda na razdalji 200 milj od obale, s čimer vzpostavlja neki nov kartografski položaj.
Lima zatrjuje, da se morska mejna črta začenja na točki, kjer se končuje kopna meja med Perujem in Čilom. Po njihovem je ta mejna točka, "la Concordia", v morju in je vidna samo ob nizki morski gladini, medtem ko Čile trdi, da leži okoli 220 metrov stran od točke "la Concordia" ob obali "pri mejnem kamnu št. 1". Peru skratka zahteva polovico trikotnika (glej sliko), ki je zanj kot prvega proizvajalca ribje moke na svetu izjemo pomemben, ker gre za zelo bogato morje. K temu je treba dodati, da bilateralni odnosi med državama zaradi zgodovinskih razprtij in konfliktov niso bili nikoli ravno dobri. V času španskih kolonij je bil v Limi sedež španskega podkraljestva, medtem ko je Čile takrat predstavljal le manj pomembno pokrajino.
V obdobju po osvoboditvi izpod kolonializma na začetku 19. stoletja je Čile dvakrat vojaško zasedel Peru. Ena od teh akcij je znana kot "vojna na Pacifiku", v kateri je Čile zmagal proti tako imenovani Perujsko-bolivijski konfederaciji. Med letoma 1881 in 1884 je okupiral Limo in si kot vojni plen prilastil južni del Peruja ter celotne bolivijske teritorialne vode. Leta 1929 je bil med Santiagom in Limo podpisan mejni sporazum, ki je izhajal od mejnika št. 1 oziroma točke "la Concordia".
Čile se danes opira na skupno izjavo o morski coni in na sporazum o posebni mejni morski coni, ki naj bi določal morsko mejo s Perujem. Ta dokumenta sta podpisali državi v letih 1952 in 1954. Poleg tega je Čile leta 1997 ratificiral konvencijo o pomorskem pravu.

Miritev strasti
Zdaj ima na voljo tri mesece za odločitev, ali priznava pristojnost ICJ v tem sporu. Če se bo tako odločil, potem ima Santiago še leto dni časa, da predstavi svoje mnenje o tej zadevi. Perujski zunanji minister Jose A. Gracia Balaunde pravi, da se v nasprotnem primeru "lahko obrnemo na varnostni svet ZN, ki bi Čile lahko prisilil, da prizna pristojnosti ICJ".
Čilska predsednica Michelle Bachelet je ob izročitvi perujskih dokumentov Meddržavnemu sodišču v Haagu izjavila: "Pripravljeni smo. Vemo, da imamo prav, in delamo na tem, da to dokažemo". V zvezi z izjavami perujskih politikov, ki segajo od zahtev po prekinitvi prostotrgovinskega sporazuma s Čilom, ki je začel veljati 1. marca letos, do tega, da mora biti perujska vojska v stanju pripravljenosti, če bi Čile nameraval to morsko cono vojaško braniti, je čilski zunanji minister Mariano Fernandez pozval k umiritvi tonov. Dejal je: "Mislim, da taka vzkipljivost ni dobra. Kot vidite, je Čile je zelo miren. Sosednji državi smo in bomo zmeraj sosedi, zato bi ljudem priporočal, da pazijo na svoje izjavami."

Novice.Dnevnik.si

La Hora del Planeta

2009-03-25T21:49:00.005-05:00

V soboto, 28. marca, med 20.30 in 21.30 bo več kot 2398 mest iz 82 držav po vsem svetu in predvidoma milijarda posameznikov ugasnilo luči in vse električne napeljave. Zgodovinski trenutek bo milijone ljudi združil v mestnih parkih, na ulicah, na trgih in v domovih, kjer bodo priča izklopu luči na kulturnih spomenikih in drugih značilnih stavbah. Akciji sta se pridružila tudi Slovenija in Peru.

La Teta Asustada

2009-03-11T14:21:00.011-05:00

Peru je imel na letošnjem Berlinalu prvič svojega predstavnika in je že osvojil glavno nagrado. "To je za Peru, za našo državo," je dejala zadovoljna Llosa. "Potrebujemo takšno nagrado. Za nas je pomembno, da ljudje spoznajo naše filme," je na novinarski konferenci še pojasnila Perujčanka.

Film La Teta Asustada (Mleko bridkosti), sicer govori o mladi ženski, ki trpi za posledicami skrivnostne bolezni, ki naj bi jo z mlekom nanjo prenesla njena mama, ki je bila v času spopadov med perujskimi oblastmi in levičarskimi gverilci v 80. in 90. letih minulega stoletja zlorabljena.

Glavna igralka Magaly Solier, ki v filmu igra Fausto, se je za nagrado zahvalila in jo posvetila svoji materi in vsem ženskam, predvsem pa Peruju. Mlada igralka je na koncu zapela še pesem iz filma v svoje nacionalnem Quechua jeziku.

Perujčani so zelo ponosni na to nagrado in odkar je La teta asustada zmagala na filmskem festivalu, se tukaj ogromno govori o tem dosežku.

V Perujske kinematografe film še ni prišel, premierno se bo predstavil jutri. Prvi so ga videli v Manchay-u, kjer so film tudi snemali, film se je odvijal kar na prostem na mestnem trgu.

De nuevo terremoto en Perú

2009-02-02T08:57:00.004-05:00

Peru stresel močan potres

Jug Peruja je danes stresel potres z močjo šeste stopnje po Richterjevi lestvici. Potres je sprožil paniko med tamkajšnjimi prebivalci, poročil o škodi ali žrtvah pa za zdaj še ni, je sporočil perujski inštitut za geofiziko.
Potres je imel žarišče približno 75 kilometrov zahodno od mesta Pisco v Tihem oceanu v globini 35 kilometrov. Območje je stresel nekaj pred 13. uro po lokalnem času.Območje je avgusta 2007 stresel močan potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Tedaj je potres dobesedno z zemljo zravnal mesto Pisco; umrlo je 595 ljudi, okoli 300.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.

VEČER.COM

Supe en el Perú

2009-01-21T16:16:00.002-05:00

Supe v Peruju: Zgodba o tem, kako so najzgodnejšo ameriško civilizacijo uničili potresi in poplave.

New York - Raziskovalci iz različnih področij univerze na Floridi, ki so se osredotočili na dolino Supe vzdolž perujske obale, zatrjujejo, da naj bi uspešno poljedeljsko družbo na tem področju ustanovili že pred 5, 800 leti.

Piramide v naselju Caral.

Foto: Dailymail

Najzgodnejša ameriška civilizacija, ki naj bi jo „zbrisale“ naravne nesreče pred 3, 600 leti, ni imela nobene alternative za pobeg, saj sta jo zakrila voda in pesek. Odkritja o načinu življenja skrivnostne civilizacije, ki je bila ves čas v stiku z morjem, so še toliko bolj zanimiva, saj je začela graditi impresivne piramide že pred nastopom Majevske kulture. Čeprav raziskovalci ne poznajo dokončnega odgovora na to, zakaj so izginili, na podlagi arheoloških, geografskih in geoloških analiz predvidevajo, da so bili glavni razlog potresi in poplave.

Novice.Dnevnik.si

Milagro de Navidad

2008-12-27T13:18:00.002-05:00

Zanimivost iz Peruja ...

Saj ni res, pa je. To bi lahko dejali za 20-letno Perujko, ki je na božič rodila dečka in mu dala ime Jezus. Njegov oče, 24-letni Adolfo Jorge Huamani, je tesar.

"Minilo je 2000 let. Jezus se je znova rodil," so ob rojstvu novega Jezusa zapisali v perujskem dnevniku El Comercio. Mali Jezus Emanuel se je rodil na božični dan, in sicer v bolnišnici v Limi. Vsi skupaj, oče Adolfo Jorge Huamani, mama Virgen Maria in novorojeni Jezus se počutijo odlično. Predvsem je na svojega sina ponosen oče, ki je želel, da bi sin dobil ime po znanem nogometašu, toda 'Jezus' jim je – vsaj tako je dejal – prekrižal načrte.

24 ur

Lima luce victorioso

2008-12-26T07:41:00.006-05:00

Praznična Lima tokrat bolj v sliki ...

Submarino Abtao ...

2008-12-13T16:16:00.003-05:00

Abtao je muzej, ki na ogled postavlja podmornico, ki je v Perujski mornarici služila 48 let. Že nekaj let je zdaj v muzeju in je prava atrakcija za odrasle in prav tako za otroke.

Podmornica katere teža je kar 500 tisoč ton, dolžina 80 metrov in širina 9 metrov, doseže hitrosti 35 kilometrov na uro, s sposobnostjo potapljanje do 200 metrov in posadko do 40 ljudi (moških). Ladja je bila del skupine štirih podmornic tipa Sierra kupljena v perujski vladi v začetku 50 let in so bile zgrajene v ladjedelnici v Electric Boat Co v Connecticutu, ZDA. Ta podmornica je bila vključena v reševalne misije, kot so BAP Pacocha v letu 1988 in patruljiranje severni obali med konflikti med Perujem in Ekvadorjem, leta 1995.

Pisco

2008-11-24T12:55:00.003-05:00

Po dobri uri vožnje iz Ice sva prispela v Pisco. Pisco je obmorsko mestece južno od Lime. Po lanskem potresu 15. avgusta, ki je prizadel Pisco z močjo 7.9 stopnje po Rihterjevi lestvici, ni ostalo prav veliko. Na vsakem koraku se je čutilo razdejanje, ki ga je potres pustil za sabo. Na žalost obnovitvena dela napredujejo zelo počasi.
Popoldan sva hotela izkoristila za obisk otočja Balestas, kjer gnezdijo številne ptice, pingvini, največja atrakcija pa so morski levi a sva na žalost prišla prepozno, saj popoldanski obiski otočja niso možni. Tako, da je Balestas ostal v načrtu za bližnjo prihodnost.

Huacachina

2008-11-24T12:36:00.008-05:00

Če želite priti do lagune, je vaše izhodiščno mesto Ica. Ica je od Lime oddaljena 270 kilometrov in je simpatično mestece s čudovito arhitekturo. Kot v drugih mestih Peruja, je tudi v Ici glavno zbirališče domačinov in popotnikov na glavnem trgu. Od tam vidite vse pomembnejše stavbe mesta: katedralo, mestno hišo in Caso Boliviar. To je dobra izhodiščna točka za ogled mesta.

Nedaleč stran od mesta Ica, ob pacifiški obali Peruja, leži laguna Huacachina. Zavita v sij skrivnostnosti je v preteklosti slovela zaradi medicinskih značilnosti vode v laguni in blagodejnih učinkov peska v okoliški puščavi. Danes jo turisti in popotniki obiskujejo, ker je zaradi idiličnega izgleda idealna za počitek.

Po mitu je Laguna Huacachina nastala, ko se je neka indijanska princesa slekla, da bi se skopala. Ko je oblačila zlagala v kot sobe, je v kotičku ogledala opazila, da jo opazuje neznan moški, najverjetneje lovec. Prestrašeni punci je ogledalo padlo iz rok, se razbilo in se spremenilo v čudovito laguno, ki še danes sameva sredi peščene puščave. Ta ista princesa se je kasneje spremenila v sireno. Ponoči, ko na nebu zasije polna luna, se sirena prikaže ljudem in jim poje svete antične pesmi.

Laguna Huacachina je bila leta 1940 eden izmed najbolj obiskanih in nenavadnih naravnih rezervatov. Zato se lahko zahvali svoji lepoti. Palme, ki obdajajo izvir vode sredi kupov peska, spominjajo na fatamorgana, sanjski privid, ki ga človek doživi ob prevelikem izpostavljanju soncu, dehidraciji in blodenju po neskončnih peščenih sipinah. V preteklosti je njena voda slovela po zdravilnih močeh. Nekaj časa so iz lagune trgovci celo kradli vodo in iz nje delali gost in zdravilen sirup. "Zdravilne moči lagune" so vrsto let privabljale ljudi iz vsega sveta. Blato iz jezera pa naj bi zdravilo artritis in revmo. Tudi pesek, ki obdaja laguno,naj bi bil zdravilen. Pomagal naj bi ljudem, ki imajo težave s pljuči; zdravil pa naj bi astmo in bronhitis, tako da v preteklosti ni bilo nič nenavadnega, če so se ob obisku lagune turisti in popotniki čudili iz peska štrlečim glavam. To so bili bolni domačini, zakopani v "zdravilni pesek". Voda v laguni danes ni več čista, njene zdravilne moči so vprašljive. V raziskovanje in dokazovanje kasnejše trditve, da je radioaktivna, se ni več spuščal nihče. Domačini pa še vedno verjamejo, da ima voda mistične moči in daje zaradi tega laguna tih in sproščujoč prostor, ki izžareva tradicionalno in pravljično atmosfero.

V Huacachini si lahko sposodiš table (Sandboarding) in se podaš na res edinstveno vožnjo z buggijem. Midva sva se odložila za obe dogodivščini. Sandbording je bila kar naporna zadeva, predvsem zaradi strmega vspenjanja po sipinah, nekje pri 30-ih stopinjah. A spusti so bili neverjetni. Bolj po tazadnji, kot pa na nogah :). Bord sva si sposodila pri nekem stricu za 5 solov, za dobro uro. Na začetku se mi je res zdelo malo, a eno uro takega bordanja je bilo čisto dovolj. Kot sva kasneje ugotovila je, da buggiji vključujejo tudi bordanje, tako da sva se malo oštela, ko sva se matrala po strmih sipinah. Za vožnjo z buggijem sva plačala 30 solov, to je bila neverjetna dogodivščina, ki si ji v bližnji prihodnosti želim ponoviti.

Parque de Las Leyendas

2008-11-06T14:51:00.036-05:00

Ustanovitev parka ...
... Park legend (Parque de las leyendas) je bil ustanovljen leta 1964 po nalogu takratnega predsednika Fernanda Belaunde Ferrya. Originalno ime projekta je bil Parque Infantil Las Leyendas, ki je bil dan v roke Felipu Benavides Barredu, takratnemu predsedniku Parnaz-a (Patronato de Parques Nacionales y Zonales) (Odbor nacionalnega parka in območja), ki ga je naročila družba oz. direktor te agencije, Jose Enrique Barreto Estrada (danes upokojen general in predsednik upravnega odbora Parka legend-Patral).

Največja atrakcija v parku so vse kako družina povodnih konjev (Hipopótamos).

Želve (Tortugas) velikanke.

Zebre (Cebras)

Medved (Oso) pri počitku.

Lame (Llama)

Bivoli (Búfalos)

V parku je doma do 2140 živali in kar 262 različnih vrst, od tega 76 vrst sesalcev, 95 vrst ptic, 40 vrst plazilcev, 46 vrst rib, 2 vrsti dvoživk in 3 vrste pajkov.
Park je razdeljen na tri državne naravne regije: Costa, Sierra in Selva. Obstaja tudi mednarodna cona, v kateri so nameščene eksotične vrste živali in akvariji.

Parque de la Exposicion

2008-11-05T16:15:00.004-05:00

Hijo soy de mis obras. Pobre cuna
el año treinta y tres mecio mi infancia;
pero asi no la cambio por ninguna.

Ricardo Palma

Parque de la Exposicion je eden najlepših parkov v Limi. V njegovem območju se nahajajo umetnostni muzej, gledališče, planinska koča, japonske flote, ministrstvo za promet, amfiteater. Ki jih lahko obiščete skozi vse leto.

Gledališče se nahaja v Parque de la Exposicion in zavzema 3209,76 m2 površine. To gledališče je oblikoval arhitekt Ricardo Malachowsky in je bil slovesno odprt leta 1935. Od aprila 1958 do leta 1999 je bil to sedež nacionalnega inštituta za dramsko umetnosti. 22. marca 1999 pa je bil priznan, kot zgodovinski spomenik.

La Fuente China
Kitajski vodnjak, ki ga je Kitajska podarila Peruju in naj bi predstavljal vse Kitajce, ki živijo tukaj.

Pabellón morisco je bil zgrajen med predsedovanjem Augusta B. Leguía.

Los Simpsons en Machu Picchu

2008-11-04T16:05:00.002-05:00

El suelo se está moviendo de nuevo

2008-11-03T19:21:00.001-05:00

V soboto 1. novembra ob 15:40 nas je stresel potres z močjo 4,3 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil 36 kilometrov severovzhodno od mesta Chilca v Limi. Na globini 52 kilometrov po poročanju Geophysical Institute of Peru.

Institut za civilno obrambo (INDECI) je potrdil, da potres v Limi in Callau ni povzročil nobene materialne škode ali osebe.

V zadnjem mesecu je to že drugi potres, ki sem ga čutila, le da je bil ta bistveno bolj močan kot pa prvi. Perujci so vajeni takšnih premikov, še posebej v času, ko se menjajo letni časi. Vseeno pa upam, da je bil ta letos zadnji.

La Gran Semana de Lima

2008-11-02T19:58:00.000-05:00

Rock, salsa in glasba criolla so se slišali ob sklenitvi velikega tedna, ki smo ga praznovali v Limi. Že četrto leto zapored je bila Lima v praznovanju luči, zvokov in okusov.
Teden Lime predstavlja skupno prizadevanje različnih zasebnih podjetij in občin v Limi z namenom, da prebivalce kapitala "prevzame" od ulice in jim omogoča uživati v različnih kulturnih in umetniških dejavnostih, ki so se odvijale na različnih točkah mesta.

Festival se je odprt v petek 24.oktobra, s temo "mesta luči". Lahko smo uživali v ognjemetu in odlični osvetlitvi glavnega odra, na katerem so nas zabavale različne glasbene skupine, kot npr. The Caribs of Guadalupe, Nicole Pillman (tekmovalka na latino-ameriškem idolu) in Carlos Alvarez. Prireditev se je odvijala v centru mesta na trgu Plaza de Armas.
" Festival se je začel, že ob šestih popoldan, končal pa ob desetih, kar me je zelo presenetilo, da je trajal tako malo časa. Elio pravi, da Alan ni bil prav navdušen nad hrupom in da naj bi zato trajal tako malo časa. Midva sva prišla zelo pozno tako da sva vse nastope zamudila, videla pa sva ognjemet. :) "

V soboto 25.oktobra je festival dobil ime "mesto fantazije" Rock spektakel z različnimi Perujskimi rock zasedbami na čelu z nacionalno skupino Libida se je odvijal v Parque de la Muralla in je bil omogočen s strani družbe Movistar.
" Ljudi je bilo ogromno, preden smo lahko vstopili v park, so nas pregledali iz varnostih razlogov. Alkoholna pijača na sam koncert ni bila dovoljena in tudi notri niso prodajali alkohola. Kar me je znova presenetilo, kaj takega se na slovenskih rokerskih žurih nikoli ne zgodi. Koncert je bil fantastičen, glasbene skupine so me navdušile, še najbolj zasedba z imenom Zen."

V nedeljo 26. oktobra je Lima postala "mesto okusov." Kjer se je odvijalo mnogo tekmovalj za najboljšo Limsko sladico.

"Mesto sanj" se je odvijal v ponedeljek 27. in torek 28. oktobra v Exposition parku. Centralna banka - Bank of Credit je bila pokrovitelj obeh festivalov, ki ga je zaznamoval slogan "Lima včeraj, danes in večno."

V sredo 29. oktobra se je zgodilo "mesto čudes" in je potekala v Exposition parku.

Prvič je bila moda del praznovanja v tednu Lime. Ripley je odgovorna za parado, ki je imela naslov petih kontinentov, z več kot 50 modelov na pisti, ki so predstavljali pomlad-poletje 2009. Dogodek se je odvijal na trgu Plaza de Armas v četrtek 30.oktobra.

Naslednji dan je nastopil dan glasbe Criolla. Na festivalu pa so nastopali Dina Paucar, skupino Rio, skupina 5, Bartola in Andy Montanez.

"Mesto zvezd" se je imenoval zadnji dan velikega tedna v Limi. Ki se je zaključil 1. novembra.

http://www.gransemanadelima.com/

Aque todo huele de Navidad

2008-10-27T15:37:00.009-05:00

Čeprav do božiča manjkata še dva meseca, sva midva z Eliam že v prazničnem transu. Včeraj sva izdelovala voščilnice. A ne kakršne koli voščilnice, ampak voščilnice posute s peskom. Elio me je pozitivno presenetil, zato sem mu obljubila, da bom njegovo mojstrovino objavila na blogu. :)

Praznično vzdušje se čuti na vsakem koraku, po televiziji že oglašujejo razna peciva in darila, v trgovinah pa se tudi najdejo stvari povezane s prazniki, ki prihajajo. Sedaj nestrpno pričakujem dan, ko bo mesto zasijalo v žarometu neštetih lučk.Eliova božična voščilnica, ki predstavlja božično drevo z okraski ter padajočim snegom. :)

Mirador Cerro San Cristobal Centro Historico

2008-10-06T13:24:00.003-05:00

Cerro San Cristobal se nahaja 400 metrov nad morsko gladino in nudi obiskovalcem možnost, da vidimo Limo z enim samim pogledom. Pravijo, da ko je nebo jasno, da obstaja možnost, da se vidi vse do obale in plaž Chorrillos in La Punta, ter otoka San Lorenzo. Ponoči očara križ, ki meri 20 metrov v višino in se vidi iz glavne ceste, ki pelje v mesto.

Mnogi trdijo, da je čudežen, to je tudi romarska pot, ki se jo na Semana Santa, prvo nedeljo v maju udeleži mnogo ljudi.

Midva sva imena na žalost malo smole z oblačnim in meglenim vremenom, tako da se prav daleč ni videlo, a pogled je bil prav tako čudovit.

Pri samem križu prodajajo tudi barvaste svečke, in vsaka barva ima svoj pomen. Pravijo če prižgeš svečko in si nekaj zaželiš, da se ti bo to izpolnilo. Midva sva prižgala zeleno, ta naj bi bila za uspešnost, delo, napredek,... tako sedaj pa čakava :)

Brnik - Zurich - New York - Lima

2008-10-04T11:46:00.004-05:00

V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili na letališče Jožeta Pučnika ker sem imela let ob 7.45. Letela sem z majhnim Canadair Regional Jet 200, družbe Swiss, ki jo upravlja naša Adria Airways. Let ni bil prav prijeten, verjetno zaradi manjšega letala tak občutek .....

v Zurich (Zurich Airport) smo prišli v dobri uri in ravno jaz sem imela to srečo, da sem sedela nad kolesi, tako da me je ob pristanku dodobra zatreslo. Letališče v Švici je zelo lepo, moderno opremljeno in dobro označeno. To je zame vedno pomembno, ko se sama sprehajam po letališčih, da se ne izgubim :). Pred odhodom v New York, me je čakalo še kar nekaj vprašanj na katera so Američani želeli moje odgovore. Menda je to čisto običajen postopek, če želiš v Ameriko. Letela sem z American Airlines (Boeing 767-300/300ER) in po dobrih devetih urah in mirnem letenju smo prispeli v New Your (John F. Kennedy International Airport). Preden sem prišla do carine so me poslali nazaj izpolnjevati obrazce med njimi tudi zeleno karto za vstop v državo. Čeprav sem jim povedala, da je to le moja vmesna postaja in da še danes letim naprej v Limo, sem vseeno morala, za vseh deset ur, ki sem jih preživela na letališču imeti zeleno karto. Na carini se je vse premikalo zelo počasi, vsak je bil res podrobno pregleden, vzeli so nam prstne odtise, in nas tudi slikali, pa malo spraševali kakšne načrte imamo v njihovi državi. Če mi je bil letališče v Zurichu všeč mi ta vsekakor ni bil, tako slabo je bilo označeno in tudi njihov airtrain si moral dodobra naštudirati, če si hotel priti na pravi terminal. Sej drugače imajo pa veliko uslužbencev, vsi so bili skoraj črnci, ki so pomagali, a kašnega velikega navdušenja in prijaznosti tudi nisem opazila.

Po dolgem čakanju se je ura približevala 23. 30 in končno smo se začeli vkrcavati v letalo, letalske družbe LAN Airlines (Boeing 767-300/300ER). Let je bil dokaj miren vseh osem ur, le občasne turbulence so nam kradle spanec; a je bilo kasneje v Limi vse poplačano. Pred pristankom na letališče J Chavez Internacional smo na nebu ozrli prečudovit sončni vzhod, ki je vsakogar prebudil iz sanj. http://picasaweb.google.com/katarinazlebir/LetalisceNewYork3Oktober2008#

La Ciudad Blanca

2008-08-22T10:43:00.008-05:00

Arequipa je drugo največje mesto Peruja in leži na nadmorski višini 2325 metrov. Ozke ulice iz kolonialnih časov se igrivo dvigajo in spuščajo. Mesto obkrožajo visoke gore, nad katerimi kraljuje 5822 metrov visoki vulkan El Misti. Ostaja zvest svojemu imenu in se le tu in tam pokaže iz meglice in oblakov. Meščani se nimajo za Perujce. V vsaki papirnici prodajajo izkaznice, potne liste in druge »dokumente« republike Arequipa. Njihov boj, da bi postali neodvisni od Peruja pa je obsojen na neuspeh, o svoji državi lahko le sanjarijo.

Belo mesto je ustanovil Francisko Pizaro leta 1534. Glavni trg je prelep, dan in noč poln ljudi, krasijo pa ga zelenice, cvetje, fontana in možica golobov (sem se počutila kot v Benetkah :). Ker je bila Arequipa vedno cerkveno zelo močna, se v tem mestu nahaja kar nekaj ustanov. Jezuitska cerkev COMPAÑIA DE JESÚS, ki ima izjemno razgibano fasado z motivi cvetja, sadja in ptičev, v notranjosti pa navdušuje poslikana kupola kapele San Ignacio, kar so risali Indijanci in uporabili kar svoje intenzivne naravne barve in motive, ki so bili bližji njihovi indijanski duši, kakor strogim jezuitom. KATEDRALA, ki je bila zaradi potresno ogroženega območja grajena nenavadno nizko in široko, zato se njena širina vleče po celi dolžini glavnega trga je paša za oči.

Arequipa je znano tudi po samostanu SANTA CATALINA, ki se je po stoletjih skrivnostne izoliranosti končno odprl za javnost. Samostan je ustanovila Maria de Guzman leta 1571 kot privatno ustanovo in določila, da mora vsaka družina v Arequipi zapisati samostanu svojo drugo rojeno hčerko kot nuno do konca življenja. Santa Catalina je pravo samostansko mesto znotraj mesta, ima svoje ulice in trge, cerkve, hiše z nunskimi stanovanji, pokopališče. Tu je nekoč v popolni izoliranosti bivalo po 450 nun, danes pa jih je ostalo le nekaj. Sedaj stanujejo le v enem delu samostanskega kompleksa, vse ostalo pa je dovoljeno obiskovalcem, da se sprehajajo po njihovih ozkih tlakovanih ulicah, med vrtovi in trgi ter opazujejo s cvetjem okrašena stebrišča in njihove nekdanje bivalne prostore. Prvi obiskovalci so bili zelo presenečeni, saj so bile nune znane po svoji zaobljubljenosti revščini in odrekanju, samostan pa je bil v resnici poln dragocenega pohištva in umetniških slik. Svetovna zanimivost tega mesta v odličnem arheološkem muzeju je deklica JUANITO, ki je bila pred 500 leti v času svoje starosti okrog 13 let izbrana med svojim ljudstvom za obredno žrtvovanje na sveti vulkanski gori Ampato. Mumificirano deklico je zajel ledenik, kjer so jo odkrili šele leta 1995. Če se nahajate v Arequipe se morate odpraviti na razgledno točko YANAHUARA MIRADOR, kjer se pogled odpira na tri impozantne vulkanske vrhove Misti, Chachani in Picchu Picchu ter na kulturne terase in lame in alpake, ki se bodo pasle na travnih zelenicah.
Najino potovanje v Areqipo ni bilo načrtovano, tako, da se poleg lepe katedrale nisva mogla ogledati ničesar od zgoraj naštetega, ker dejansko nisva imela časa. Mesto je bila le vmesna postaja do Lime. A upam, da naju bo še letos pot ponovno zanesla v to lepo mesto.

Machu Picchu - montaña vieja

2008-08-21T11:08:00.015-05:00

Machu Picchu, v Quechua jeziku Stara Gora; imenovana tudi Izgubljeno mesto Inkov so dobro ohranjene, predkolumbijske inkovske razvaline, ki se nahajajo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m. Machu Picchu leži nad dolino Urubamba v sedanjem Peruju, približno 70 km severozahodno od Cuzca. Čeprav domačini niso, je skozi stoletja zunanji svet pozabil nanj, mednarodno pozornost pa je leta 1911 pritegnil ameriški zgodovinar Hiram Bingham, ki je o njem napisal najuspešnejše delo.

Kraj je najbrž najbolj znan simbol Inkovskega kraljestva zaradi edinstvene lege, geoloških posebnosti in poznega odkritja leta 1911. Od leta 1983 je predel določen kot UNESCO-va svetovna dediščina in vzbuja zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzroča turizem.
Predvidevajo, da je mesto zgradil inkovski vladar Pachacuti okoli leta 1440 in je bilo poseljeno do leta 1532, ko so Španci podjarmili Peru. Arheološki dokazi (skupaj z nedavno obdelavo zgodnjih kolonialnih listin) kažejo, da Machu Picchu ni bilo navadno mesto, temveč podeželsko počitniško mesto za inkovsko plemstvo (podobno kot rimljanske vile). Kraj ima veliko dvorišče, okoli njega pa stojijo velika palača in templji za inkovska božanstva ter druge zgradbe za vzdrževalno osebje. Ocenjujejo, da je v Machu Picchu prebivalo največ 750 ljudi istočasno, in verjetno jih je le malo živelo v mestu med deževno dobo in ko ni bilo plemstva.
Menijo, da so kraj izbrali zaradi edinstvene lege in geoloških značilnosti. Govori se, da obris gorskega grebena za Machu Picchu predstavlja obraz Inka, ki gleda navzgor proti nebu, z najvišjim vrhom Huayna Picchu (kar pomeni Mlada gora), ki predstavlja njegov nos. Inki so verjeli, da zemljine trde kamnine ne smejo lomiti, zato so mesto zgradili iz skal, ki so jih nalomili iz posameznih prodnikov, ki so jih našli na ozemlju. Za nekatere kamnite zgradbe niso uporabili malte. Zanašali so se na izredno natančno rezanje klad, kar je razvidno v kamnitih zidovih s špranjami, širokimi manj kot 1 mm.

Leta 2003 je 400.000 ljudi obiskalo Machu Picchu, in UNESCO je izrazil skrb zaradi škode, ki jo takšen obseg turizma povzroča kraju. Perujske oblasti vztrajajo, da to ne predstavlja težave in da bo oddaljenost kraja poskrbela za naravno omejitev turizma. Periodično se podajajo predlogi za izgradnjo zračne železnice do kraja, ki pa so bili do sedaj še zmeraj zavrnjeni.
Eno najbolj znanih del čilskega pesnika Pabla Nerude je Višine Machu Piccha, navdih zanjo je dobil v mestu:
"Machu Picchu es un viaje a la serenidad del alma, a la eterna fusión con el cosmos, allí sentimos nuestra fragilidad. Es una de las maravillas más grandes de Sudamérica. Un reposar de mariposas en el epicentro del gran círculo de la vida. Otro milagro más"
(Machu Picchu je potovanje v čistost duše, v večno zlitje z vesoljem, tam smo čutili svojo šibkost. Je eden največjih čudežev Južne Amerike. Preostanek metuljev v žarišču velikega kroga življenja. Še en čudež več.)

Sveto mesto Machu Picchu leži 70 km severozahodno od Cuzca, na grebenu gore Machu Picchu, ki se nahaja na približno 2350 m nadmorske višine. Je eden najpomembnejših arheoloških središč Južne Amerike in posledično tudi najbolj obiskana turistična znamenitost v Peruju.
Z vrha pečine Machu Picchu lahko občudujemo navpičen 600-metrski prepad, ki se konča na dnu reke Urubamba.
Lega mesta je bila vojaška skrivnost, saj so bili globoki prepadi na robovih ostrih skal in robate gore odlična naravna obramba.

Leta 1981 je bilo območje 325.92 km2, ki obkroža Machu Picchu, razglašeno za zgodovinski narodni park Peruja. To območje, ki ga ne omejujejo le same ruševine, vključuje tudi regionalno pokrajino skupaj z rastlinstvom in živalstvom, s poudarkom na obilici orhidej.
Najbolj uveljavljene teorije zagovarjajo obstoj Inkovske Ilacte: naselbina, zgrajena za nadziranje organizacije podjarmljenih regij. Bila je najlepša Ilacta Inkovskega imperija in naj bi bila zgrajena s posebnim namenom - varovati izbrance iz vrst inkovskega plemstva v primeru napada. Zdi se, da so jo včasih uporabljali kot počivališče inkovskega vladarja in tudi kot zvezdarno. Po španskem podjarmljenju je služila kot utrdba pri uporu zadnjega inkovskega vladarja Manco Ince.

Po mnenju arheologov je bil Machu Picchu razdeljen na tri večje predele: na Sveti predel, na Ljudski predel, ki je bil južneje, in Predel svečenikov in plemstva (t.i. gosposki del).
V prvem, svetem delu, se nahajajo prvotni arheološki zakladi: Intihuatana, Sončev stolp in Svetišče treh oken.Ti so bili posvečeni njihovemu najmogočnejšemu božanstvu - bogu Sonca Intiju.
Gosposki del je bil namenjen plemstvu: skupina hiš, razvrščenih v vrste po pobočju; rezidenca Amautas (modre osebe), značilna po svojih rdečkastih stenah in predel Nastas (princes) – vsi ti so imeli sobe v obliki trapeza.V notranjosti trdnjave je obstajal prostor, opredeljen kot zapor, kjer so v kamnitih nišah kaznovali zapornike.
Veličasten mavzolej je kamnita klada z obokano notranjostjo in izklesanimi stenami. Namenjen je bil obredom ali žrtvovanjem.

Na vse zgradbah v Machu Picchu je bil uporabljen klasični inkovski arhitekturni slog: gladke stene pravilnih oblik, s tako natančnimi spoji med vsako klado, da je skoraj nemogoče verjeti, da so jih sploh lahko zgradili. Kamnite klade se tako tesno prilegajo druga drugi, da v reže Ni moč vtakniti niti noževe konice.
Inki niso poznali kolesa in ga tudi niso uporabljali. Kako so torej premaknili in namestili te ogromne kamnite klade ostaja skrivnost, splošno pa je prepričanje, da naj bi uporabili na stotine dela sposobnih ljudi, ki so klade potiskali navzgor po pobočju. O gradnji niso pustili nobenih zapisov, ker niso poznali knjižnega jezika. Celoten prostor sestoji iz 140 zgradb, vključno s templji, svetišči, parki in bivališči. Tam pa je tudi več kot 100 kamnitih teras – pogosto popolnoma izklesanih v posamezno granitno skalo, in precejšnjim številom vodometov, medsebojno povezanih s kanali in odvajanjem vode skozi predrte kamne, prvotno namenjene namakalnemu sistemu.

Med tisočimi cestami, ki so jih ustvarile predkolumbijske kulture v Južni Ameriki, so bile tiste, ki so jih zgradili Inki, med najzanimivejšimi. Cestno omrežje se je stikalo v Cuzcu, prestolnici inkovskega imperija. Ena od teh cest je vodila v Machu Picchu. Inki so razlikovali obalne in gorske poti, prve so se imenovale Camino de los Ilanos (ravninske poti) druge pa Capac Nam.
Danes po teh cestah vsako leto hodi na tisoče turistov– še posebej po Capac Nam. Preden se peš odpravijo na dvo- ali štiridnevno potovanje iz doline Urubamba do mogočnega Andskega gorovja, se turisti privajajo v Cuzcu.

foto 1: Vista de sur a norte. A la izquierda se ve el sector Hanan de la ciudad

foto 2: Yo y mi Elio en frente de Huayna Pichu

foto 3: Machu Pichhu

foto 4: Urubamba

foto 5: Plantas

foto 6: Llamas

foto 7: La estructura conocida como Templo Principal

foto 8: El Templo de las Tres ventanas

foto 9: Vista del Conjunto de los Morteros o Acllahuasi

foto 10: La piedra Intihuatana de Machu Picchu

foto 11: Agua

foto 12: Aparejo Fino

foto 13: Carretera de acceso a las ruinas

La Ciudad Imperial

2008-08-20T09:08:00.023-05:00

Cusco (Cuzco) kečuansko tudi Qusqu je mesto v jugovzhodnem Peruju in ima približno 300.000 prebivalcev. Bil je glavno mesto Inkov. Španci so leta 1533 mesto osvojili in po neuspešnem uporu indijancev leta 1536 zažgali.
Mesto Cuzco je bilo po inkovskem verovanju središče sveta. Zgrajeno je bilo v obliki pume, gorskega leva, in trdnjava Sacsayhuaman je bila pumina glava. Kot orlovo gnezdo na vrhu hriba je zgrajena tik nad mestom, na nadmorski višini 3500 metrov. Od glavnega trga v Cuzcu je oddaljena le pol ure hoje navkreber.

Po dobrih 12 urah mučne vožnje z avtobusnim prevoznikom Civa iz Lime . Za vozovnico sva odštela 100 solov, bila pa sva v prvem razredu, sedeži niso bili nič bolj udobni, razgled pa sva imela super, no če pozabimo počeno prvo šipo; sva prispela v Cusco. Tam so naju pričakali protesti in s tem zaprte vse ceste do središča mesta in kar sva kasneje izvedela tudi vse trgovine, restavracije, muzeji,... v samem mestu. Na izbiro sva imela dve možnosti, nebogljeno čakati v avtobusu kdaj se bo kaj premaknilo ali pa se odraviti na dobre dve ure hoje v samo središče mesta. Midva sva se odločila za peš pot, kar pa na višini 3500 metrov tudi ni tako preprosto. Že po nekaj minutah sva se počutila zelo utrujeno in dihanje je bilo vedno bolj težko, še dobro da sva prej vzela tablete za višinski razliko, če ne bi bilo verjetno še huje. Po dobrih dveh urah sva prispela v središče mesta, kje so naju pričakali še večji in bolj glasni protesti domačinov, ki so zahtevali od država boljše pogoje in si stemi protesti sami sebi delali škodo. Mesto sva si dokaj na hitro ogledala, v muzeje in druge turistične točke pa se na žalost nisva mogla odpraviti, ker je bilo vse zaprto, tudi taksiji, avtobusi in vlaki niso tisti dan vozili nikamor. Nisva imela druge izbire kot pa si poiskati hotel in si nabrati novih moči za naslednjo pustolovščino. Ker je Cusco izredno turistično mesto, so bile cene hotelov v primerjavi z drugimi mesti zelo drage, predvsem pa v središču mesta.

Cuzco je zaradi cvetočega turizma, najbolj razvito in sodobno perujsko mesto. Turizem se pozna na vsakem koraku – tako zaradi nenehnega srečevanja turistov kot tudi zaradi domačinov, ki turistom prodajajo različne izdelke, predvsem volnena oblačila iz alpake in lame. Meni je simpatičen fantek hotel prodati vsaj eno od mnogih slik, a jo na žalost nisem mogla kupiti, cena je bila kar zasoljena. Tako, da se je na koncu, ko me je še označil za slabega človeka moral zadovoljiti s piškotki, ki sva mu jih z Eliom dala.

Popoldan sva se z avtom odpeljala do mesta Ollantaytambo od koder pelje vlak do Aguas Calientes in naprej do najinega cilja Machu Pichhu. Seveda zaradi vse nastale zmede, ki je nastala zaradi protestov sva morala obrati daljšo pot. Tako, da sva v Ollantaytambo prišla v večernih urah, ko se je že začelo mračiti. Pot naju je takoj zanesla k železniški postaji, kjer sva 2 uri čakala v vrsti, zato da so nama na koncu povedala, da je današnji prevoz z vlakom le za domačine in da jaz kot turistka nimam nobene možnosti, da sedem na ta vlak. Probala sva vse variante a sva na koncu obupala in se odločila da odpotujeva zjutraj. Ker naju je smola spremljala že od samega začetka tudi tukaj nisva imela sreča, zjutraj nisva dobila turistične karte zame, ker je bilo vse že zasedeno. Tako, da sva jo rezervirala za naslednje dan zgodaj zjutraj. Drugače pa sta vsaj za zadnjih nekaj kilometrov do izhodišča vzpona na Machu Picchu na voljo le dve alternativi, vlak ali pa treking. Zadnji je kljub samo 32 km zaradi ogromne nadmorske višine zelo naporen, traja štiri dni in ga je treba v suhi sezoni rezervirati tudi več kot leto vnaprej, razen če greš v lastni režiji. Zaradi pomanjkanja časa sva uporabila železno cesto. Ker sem bila jaz turistka, Elio pa je domačin se nisva mogla peljati v istem vlaku. Meni so seveda zaračunali zasoljeno turistično vozovnico (31 $), Elio pa je plačal le nekaj solov. V Aguas Calientes sva prišla v poznih jutranjih urah vsak svojim vlakom in tudi postaja za turiste je bila čisto na drugem koncu kot pa za domačine. Po dobri uri čakanja, me je Elio le našel na klopci, kjer sem se že začela spraševala, zakaj njegov vlak tako zamuja. Nato sva se končno podala tja kamor sva bila namenjena. Machu Picchu leži v gorah, približno 400 m nad dolino, po kateri se vije reka. Po plačilu vstopnine (61 solov, tukaj na žalost brez popustov za študente) se odpre fenomenalen pogled na razvaline, ki kot da lebdijo nekje med zemljo in oblaki. Še vedno ni popolnoma jasno, čemu je bil sploh namenjen Machu Picchu, najnovejše teorije pa namigujejo, da je bilo mesto zapuščeno in pozabljeno že pred prihodom španskih konkvistadorjev. Zgodovinarji se strinjajo glede pomena mesta v njegovem času, na kar sklepajo na podlagi kraljeve palače in različnih templjev. Imela sva tudi simpatično vodičko, ki man je vsem v skupini zelo dobro in z navdušenjem predstavila Machu Pichhu.

foto 1: Cuzco
foto 2: Paro
foto 3: Plaza de Armas (Santo Domingo)
foto 4: La iglesia del La Compañia en la plaza de Armas
foto 5: Plaza de Armas
foto 6: Piedra de los doce ángulos en la Calle Hatum Rumiyuq

Descubrieron el templo en el norte del país

2008-07-23T16:27:00.000-05:00

Arheologi so odkrili 4.000 let stari tempelj, ki je okrašen z ohranjenimi stenskimi slikarijami. Najdba nakazuje to, da je bila civilizacija na severu Peruja naprednejša in bolj kompleksna, kot so doslej domnevali.
Edinstvenapa ni le starost templja, temveč struktura gradnje in uporaba živo pisanih barv v stenskem okrasju. Arheolog Walter Ava je opozoril predvsem na edinstven način gradnje templja, ki je v takšni obliki za to področje povsem nenavadna. Tempelj je grajen iz ilovice, ki sojo pridobili iz bližnje reke. Templji so precizno postavljeni in so obrnjeni proti severu. Še posebej zanimive pa so pisane stenske slikarije. Naslikana je srna z barvnim ozadjem in veljaza najstarejšo poslikavo sten v Južni Ameriki. Tempelj stoji v Ventarronu, ki je okoli 20 kilometrov oddaljen od Chiclaya. Regija jeznana po številnih arheoloških odkritjih, med katerimi je ena najpomembnejših grobnica vladarja Sipan, ki jo je Walter Ava odkril leta 1987.

Horizont, odkrivajmo svet

Con creatividad todo es posible

2008-06-28T14:24:00.004-05:00

Inka Kola je "gazirana" pijača, ki izvira iz Peruja. Prvič so jo začeli prodajati leta 1935. Pravzaprav je bila odkrita iz strani družine Lindley, ki so bili Britanskega rodu v predelu Rimac v Limi. Sestevine se najdejo predvsem v Peruju, čeprav jih poznajo tudi drugod po svetu. Njen okus je sladek in je rumeno - pozlačene barve. Ta pijača je največkrat postrežena ob hrani z Aziskim pridihom, v Peruju poznana pod imenom Chifa.
Inka Kolo vse od njenega nastanka spremljajo različni slogani in domiselne reklame. Letošnji slogan govori, da je z kreativnostjo vse mogoče.

1935: Inca Kola OK
1936 - 1950: Solo hay una y no se parece a ninguna
1960 - 1980: La bebida del sabor nacional
1980 - 1985: El sabor de la alegria
1985 - 1989: La bebida del sabor nacional
1990 - 1995: Es nuestra, La bebida del Perú
1996 - 1999: Pide bien; que con todo combina
2000 - 2001: El sabor de lo nuestro
2001 - 2003: Hay una sola y el Perú sabe porque
2003 - 2005: El sabor del Perú
2005: Destapa el sabor del Perú
2005 - 2006: Celebra el Perú
2006: Qué buena idea
2007: El sabor de la creatividad
2008: Con creatividad todo es posible

Parque Zoologico Huachipa

2008-06-28T13:42:00.006-05:00

Živalski vrt v Huachipi ima 2000 živali od tega kar 250 različnih vrst. Veliko videnega sem že poznala iz Ljubljanskega živalskega vrta, mislim živalce, ki so mi znana tudi na oko. A veliko je bilo tudi takšnih, ki sem jih prvič videla. Na žalost si živalskega vrta v miru nisva mogla ogledati v celoti, ker sva prišla eno uro pred zaprtjem le tega, tako, da so naju na koncu že varnostniki podili, pa še dež naju je do dobra namočil. Super so mi bile predvsem glasne ptice, ki jih je bilo malo morje, živijo predvsem v Južni Ameriki v džungli in so raznoraznih živahnih barv.

Ara chloroptera izhaja iz družine Psittacidae. Živi v tropskem gozdu v Amazoniji, njeno življensko okolje pa obsega področje vse od Paname do Argentine. Are se prehranjujejo predvsem s sadjem, semeni, orehi, zrni ter rožami. So zelo radovedne ptice, ki večinoma svojega dneva preživijo z prehranjevanjem. Opažene so bile tudi pri kopanju rova.

Tucaneta tricolor izhaja iz družine Ramphastidae. Živi v pragozdu in je zaščitena ter ogrožena vrsta ptice. Meri do 40 cm, živijo pa lahko tudi do 20 let. Prehranjujejo se predvsem s sadjem in žuželkami (kobilice, hrošči,...).

Lama (llama) je žival podobna kozi ali ovci. Na začetku so lame živele v Severni Ameriki, a so se nato zaradi klimatskih sprememb preselile v Južno Ameriko, kjer domujejo še danes. Po karakterju so lame že naravno socializirane in se ne bojijo človeka in lahko z njim celo sobivajo, to sem videla, ko sva obiskala izgubljeno mesto Machu Picchu tam se prosto sprehajajo na okoli. V primeru izzivanja je njena največja značilnost - pljuvanje. Alpaca suri prav tako kot guanaco in viguna prihajajo iz družine lam. Živijo v Južni Ameriki na predelih Peruja, Bolivije, Čila in Argentine.

Pecari ja prav fletna okrogla stvarca, velika od 90 do 130 cm in tehta do 40 kilogramov, živi na Ameriški celini in jo največkrat primerjajo kar z prašičkom, podobnost je res velika.

Parque Zoologico Huachipa

Mañana te Cuento 2

2008-06-08T14:05:00.008-05:00

Manana te Cuento 2 je Perujski film, ki sem ga gledala in to premierno v enem od Limskih kinov ... bdw: z zelo neudobnimi sedeži. To pa ni bil edini film, ki sva si ga z Eliom ogledala, videla sem tudi La Lista Negra, ki je bil v Nemščini s Španskimi podnapisi. No potem, če povem, da kljub štirim letom učenja Nemščine, je ta bolj na slabem nivoju. Moja Španščina je vsak dan boljša, samo prav hitro branje podnapisov, mi pa takrat še ni šlo tako dobro, tako da sem na koncu Elia vprašala, zakaj pa tak konec? :)
Ker pa je Manana te Cuento 2 Perujski film, s tem nisem imela kakih težav. Film bi lahko bolj uvrstili v najstniško romantično komedijo, a mi je bil kljub temu všeč.
Meni še dokaj neznana igralska zasedba: Bruno Ascenzo, Melania Urbina, Magdyel Ugaz, Giovanni Ciccia, Vanessa Jerí y Marco Zunino.

Ciudad de Los Reyes

2008-06-08T10:51:00.033-05:00

Lima je glavno mesto Peruja s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva, no če jih ima Slovenija skromna dva je Lima več kot 3x večja od naše podalpske državice, da o Ljubljani ne izgubljam besed :). Star del Lime je Unesco leta 1991 celo zaščitil kot svetovni kulturni spomenik. Kar mi je v Limi prvo padlo v oči, so nešteti parki, ki imajo svojo arhitekturo, zgodovino in vedno nekaj predstavljajo, vsak je res nekaj posebnega. Lima je res ogromna in si seveda vsega še zdaleč nisem mogla ogledati; a te trenutke že nestrpno čakam. Najprej sem se spoznala s centrom, si ogledala Plazo de Armas in San Martin. Moram reči, da mi je Plaza de Armas v Limi še vedno najbolj všeč, središče je res spektakularno. Niti Cusco ali Arequepa me nista tako navdušila. Ljudi se v mestih kar tre ne glede na to kateri dan je v tednu ali ura, največ jih je seveda med vikendi v bolj večernih urah, ko zaljubljenci zavzamejo vse klopce ali stopnišča v parkih. Ta odprtost in toplina Perujcev me vedno znova najbolj očara. Vse povsod je tudi polno ljudi, ki prodajajo stvari, čeprav je to v centru mesta prepovedano in kaznovano. Enkrat sva celo videla, kako so mladi fantje "prodajali" svoje usluge v centru, pa niso dolgo ostali tam, policija jih je kar hitro odstranila, ne vem a meni se niso zdeli nič kaj žalostni ali razočarani. Veliko je tudi "uličnih" umetnikov, ki navdušujejo mimoidoče, z risanjem portretov ali stand up komedijo ... tako, da se ni nikoli za bati, da bi ti bilo dolgčas.

Hotela sem videti čim več Lime v enem kosu, tako, da sva se podala na Mirabus z vodičem, ki nam je super predstavil zgodovino mesta, vse pomembne stavbe in njihovo zgodovino je do potankosti vpisal, tako, da je bilo res super vse to videti in ob enem poslušati njihovo zgodovino in nastanek, pa še sedeže sva imala vrhunske :).

Za karte sva plačala 10 solov (2,5 Eur), kar je poceni za eno uro turističnega ogleda.

foto1: Plaza San Matin
foto2: Plaza de Armas
foto 3: Estadio Nacional de Peru
foto 4: Parque de la Exposicion
foto 5: Palacio de gobierno
foto 6: Palacio de Justicia